Mariborski center za reproduktivno medicino je sicer eden najbolj priznanih v regiji, saj se tja po pomoč zatekajo tudi pari iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. V Mariboru so se sicer s to metodo začeli ukvarjati leta 1983 in od takrat našteli že skoraj 5.000 otrok, spočetih z biomedicinsko pomočjo. V Sloveniji takšne posege opravljajo še v Ljubljani in Postojni.

Predstojnik oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC-ja Maribor, Veljko Vlaisavljević, pravi, da jim prepoznavnost poleg dobrih rezultatov posegov in izpolnjevanja "strogih" kriterijev vseh evropskih direktiv na tem področju prinaša tudi dobro sodelovanje s podobnimi centri v regiji.

"Evropa ve, da ima Slovenija enega najboljših sistemov"
"V času razpada Jugoslavije smo ohranili stike z vsemi prejšnjimi kolegi in centri ter izobrazili kader, tako zdravnike kot embriologe, za devet centrov v nekdanji državi. Trenutno prek našega ministrstva delamo dva projekta, enega za BiH in enega za Hrvaško. Najverjetneje zato imajo pacienti zaupanje in pogosteje pridejo k nam," je pojasnil in dodal: "Pa tudi evropski prostor ve, da ima Slovenija enega najboljših sistemov za zdravljenje neplodnosti z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo."

Letno se po svetu rodi 300.000 otrok, spočetih z biomedicinsko pomočjo, od teh več kot 60 odstotkov v Evropi. V Sloveniji je bilo leta 2008 tako oplojenih 3,4 odstotka otrok, kaže poročilo evropskega registra oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Ljudje bolj poučeni, mladi prej pridejo po pomoč
Po podatkih Evropske komisije naj bi zaradi neplodnosti v Evropi trpelo 15 odstotkov parov in v zadnjih letih močno narašča število tistih, ki zaradi tega poiščejo medicinsko pomoč. Vedno več primerov umetnih oploditev pa ne pomeni, da je vedno večja pogostost težav, ampak da pari vedno bolj zaupajo tako zdravnikom kot javnosti, opozarja Vlaisavljević. "Ljudje so bolj poučeni, bolj vedo, kje in kako se lahko zdravi. Prav tako to ni več neka stigma, o kateri se ne govori. Danes so mladi ljudje bolj odprti in prej pridejo po pomoč," je povedal.

Ob tem je izpostavil, da je Evropski parlament februarja 2008 sprejel dokument o demografski prihodnosti v Evropi, v katerem poziva vse države Evropske unije, da omogočijo pravico do zdravljenja neplodnosti. Tudi v Sloveniji si želi več posluha za to.

Zgodba se bo še morala razvijati
"Pogrešam naklonjenost okolja, da se zgodba še naprej razvija, predvsem na dveh področjih. Eno je reproduktivna genetika, brez katere ne bo šlo in bo še izboljšala uspešnost metode, še posebej pri starejših od 35 let. Drugo pa je ustvariti pogoje za onkoreprodukcijo, to pomeni omogočiti ženskam in moškim, ki v zgodnjem reproduktivnem obdobju zbolijo za rakom, da shranijo svoje gamete po sodobnih tehnikah," je povedal ob robu mednarodnega strokovnega srečanja, ki je na to temo ta teden potekalo v Mariboru.