Zdravje
(8)
Direktor UKC-ja Ljubljana Aleš Šabeder ni zadovoljen z delom novega inštituta. Foto: BoBo
NIOSB vodi predsednik sveta Igor Gregorič. Foto: BoBo
VIDEO
Zapleti okoli otroške srč...

Dodaj v

Zadeva NIOSB: Šabeder in Gregorič na nasprotnih bregovih

Javni posvet o podatkih v zdravstvu
7. november 2018 ob 19:39,
zadnji poseg: 7. november 2018 ob 20:32
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Predsednik sveta NIOSB-ja Igor Gregorič in generalni direktor UKC-ja Aleš Šabeder sta si na javnem dogodku izmenjala ostre besede o stanju na področju otroške srčne kirurgije.

Predsednik sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) Igor Gregorič se je v svojem predavanju na posvetu o podatkih v zdravstvu dotaknil tudi programa otroške kardiokirurgije v UKC-ju Ljubljana. Ocenil je, da se je stanje programa v zadnjih štirih letih še poslabšalo in je "katastrofalno".

Gregorič je tudi izrazil razočaranje zaradi "gonje" proti NIOSB-ju, ki jo v zadnjem času opaža v javnosti. Po njegovih besedah ugotovitve njenih akterjev, da NIOSB ni potreben, temeljijo na lažnih novicah. Znova je ustanovitev samostojnega inštituta označil za najboljšo pot k rešitvi problematike.

Na poslabšanje stanja programa otroške kardiokirurgije v UKC-ju so vplivali odhod kardiologov, propad intenzivne terapije in odhod specializantov otroške kardiokirurgije, pa je Gregorič dejal v izjavi za medije ob robu posveta. Razloge za slabo komunikacijo med vodstvoma NIOSB-ja in UKC-ja vidi v različni "filozofiji" in različnih podatkih, na katere se sklicuje vsaka od strani.

Na novinarsko vprašanje o prihodnosti NIOSB-ja je Gregorič odgovoril, da je vse odvisno od odločitve, ki jo bo sprejela nova vlada oz. minister za zdravje Samo Fakin. Pojasnil je, da za zdaj nima podatkov, kdaj bodo pristojni sprejeli odločitev, upa pa, da se bo to v dobro bolnikov zgodilo čim prej.

Šabeder: To je demagogija
Generalni direktor ljubljanskega UKC-ja Aleš Šabeder je v svojem predavanju na posvetu Gregoriču, ki je nastopil pred njim, poleg demagogije tudi očital, da zadnja pol leta zavrača kakršne koli pogovore o odnosu med UKC-jem in NIOSB-jem pri vprašanju otroške kardiokirurgije. Zadnje sta tako Gregorič kot v. d. direktorja NIOSB-ja Brane Dobnikar zanikala.

Fakin je sicer v ponedeljek po pogovoru z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer v izjavi za medije pojasnil, da so na ministrstvu za zdravje v postopku usklajevanja med NIOSB-jem in UKC-jem Ljubljana. Dejal je, da dolgoročno rešitev problematike otroške kardiokirurgije vidi v centru, ki bi deloval v okviru UKC-ja kot posebni oddelek.

"Vendar bo tudi ta posebni oddelek imel iste težave, kot jih ima danes, se pravi majhno število bolnikov in s tem manjšo kritično maso posebej za to usposobljenih zdravnikov," je opozoril Fakin. Tudi zato po njegovih besedah na ministrstvu razmišljajo o povezavah s sosednjimi državami, če bi v Sloveniji nastal referenčni center z mednarodnimi standardi.

O poročilu tujega kirurga
Šabeder se tudi ob robu seje sveta zavoda ni mogel izogniti vprašanju otroške srčne kirurgije. Poročilo tujega kirurga, ki je v UKC prišel v okviru NIOSB-ja in opozarja na nekatere pomanjkljivosti, je po Šabedrovi oceni med drugim odraz tega, da je NIOSB v kliničnem centru pomenil tujek v zdravstvenem sistemu.

"Zelo mi je žal, da je bil današnji posvet o podatkih v zdravstvu izkoriščen za pranje umazanega perila," je ob robu seje sveta zavoda v izjavi za medije dejal generalni direktor ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Šabeder. Poudaril je, da so se bili z vodstvom NIOSB-ja vedno pripravljeni pogovarjati in skupaj iskati rešitve. "Naša želja je, da oboji damo na mizo vse trenutne kapacitete in resurse, ki jih imamo, da najdemo najboljšo rešitev za varno obravnavno naših otrok," je dejal glede nadaljnjih usklajevanj.

Šabeder se je odzval tudi na poročilo o stanju otroške srčne kirurgije v UKC-ju Ljubljana enega izmed tujih kirurgov, ki je poleti v Slovenijo prišel v organizaciji NIOSB-ja. Poročilo je od ministrstva za zdravje pridobila Televizija Slovenija. Med svojimi opažanji naj bi tuji strokovnjak po poročanju televizije navedel precej pomanjkljivosti, med drugim, da so ga zaposleni ovirali pri delu, da niso bili seznanjeni z njegovim prihodom in da so neizkušeni kardiologi postavljali napačne diagnoze.

To poročilo je po Šabedrovih besedah odraz tega, da NIOSB na način, kot so se ga lotili v vodstvu inštituta, ne zagotavlja varne obravnave otrok v kliničnem centru in je pomenil neki tujek v celotnem zdravstvenem procesu. "Vsi strokovnjaki NIOSB-ja iz tujine so bili tukaj sprejeti, dobili so dostop do vseh bolnikov, operacijskih dvoran, naša stroka je z njimi dnevno sodelovala, tudi naši vodilni so nemudoma stopili v stik z njimi," je zatrdil generalni direktor.

Ob tem je znova okrcal komunikacijo z NIOSB-jem, ki je bila zelo slaba, saj so "za prihod posameznega tujega strokovnjaka izvedeli, ko je bil pravzaprav že na dvorišču kliničnega centra".

Ljubljanski UKC se o reševanju otroške srčne kirurgije pogovarja tudi ministrom za zdravje, ki je po Šabedrovih besedah v to že od začetka mandata dejavno vključen. Fakin je pred dnevi pojasnil, da so na ministrstvu v postopku usklajevanja med NIOSB-jem in UKC-jem Ljubljana, dokončne odločitve pa še ni sprejel. Dejal je, da dolgoročno rešitev problematike otroške srčne kirurgije vidi v centru, ki bi deloval v okviru UKC-ja kot posebni oddelek.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
firtoh
# 07.11.2018 ob 21:34
Tudi jaz se bom ločil od Bolnišnice Celje in opravljal delo na njihovem CT-u, plačo pa si bom določil sam in mi jo bo nakazovalo Ministrstvo za zdravje ter bolnišnica.
Sicer pa se zdaj ne vem imen dveh kirurgov,ki sta se šla na naše stroške učit v Prago otroško kirurgijo,po prihodu nazaj pa izjavila,da ne bosta operirala.
NNNP
# 13.11.2018 ob 21:06
Ta zadeva me malo spominja na način reševanja zadev v politiki. Ko nastane problem - ustanovimo komisijo. Naredili nismo nič, imamo pa komisijo...
galoper
# 12.11.2018 ob 09:54
Pri majhnem številu opravljenih del in polni opremi z množico zaposlenih, pomeni velik strošek na enoto opravljenega dela. Povezava z večjimi centri bi bila uspešnejša že zaradi rutine, kot posledica množine dela in cenejša.
petrap
# 09.11.2018 ob 09:01
Nihče, ne samo v članku omenjene odgovorne osebe, ne bo nikoli uspel organizirati enote, ki bi lahko dovolj strokovno in obenem ekonomsko učinkovito zdravila tako majhno število otrok s specifično boleznijo, kot je to primer v Sloveniji.

Ni pa to problem le te zgodbe. Podobnih oddelkov, ki morda sicer zdravijo bolnike s specifičnimi obolenji profesionalno, a daleč od racionalnega načina, je po slovenskih bolnišnicah kar nekaj.
Slovenija je pač premajhna, da bi se slovenska medicina lahko ukvarjala s čisto vsemi bolniki in z vsemi potrebnimi zdravljenji. Samozadostnost slovenske medicine je v tem pogledu, če že ne iz strokovnega vidika, vsaj v ekonomskem pogledu zagotovo nesmiselna. In morda tudi škodljiva, saj neracionalno zdravljenje specifičnih bolezni odžira prepotrebni denar za običajna zdravljenja bolnikov in tako podaljšuje čakalne vrste le-teh.

Fakin razmišlja načeloma pravilno.Treba se je povezati z državami okrog nas in skupaj organizirati zdravljenje določenih vrst bolezni tako, da bo profesionalno in tudi ekonomsko smotrno. Ne vem pa, če mu bo uspelo ravno v UKC Ljubljana organizirati zdravljenje specifičnih bolnikov za potrebe širše regije. Tudi Hrvati in Srbi, da ne govorimo o Avstrijcih in Italijanih, na primer, bodo zelo verjetno imeli zase podobne želje.
Nenazadnje se je potrebno zavedati, da je bil nekoč, v davnini, UKC Ljubljana načrtovan in zgrajen kot vrhunska bolnišnica za potrebe najzahtevnejših bolnikov iz celotne Jugoslavije, ki je tedaj imela 10 x tolikšno človeško populacijo kot jo ima danes Slovenija. In UKC Ljubljana je takrat tako tudi deloval. Spomnimo se, na primer, da si ga je za poslednje zdravljenje izbral tudi takratni predsednik Tito. In to kljub temu, da mu je bila takrat na voljo tudi še ena slovita medicinska ustanova v Jugoslaviji, namreč VMA v Beogradu. To kaže, da je bilo takrat zaupanje v slovensko medicino nedvomno veliko večje kot je danes.

Samozadostnost slovenske medicine je utvara, ki zamegljuje in otežuje določitev realnega koncepta in organizacije zdravstva, ki ga Slovenija potrebuje.
topol
# 08.11.2018 ob 17:42
Bolnišnico ni tako lahko ustanoviti, kot si politiki predstavljajo. Da je vse prav in pošteno je potrebno natančno razmejiti, kaj in kdo je čigav. Vsak direktor mora biti dober gospodar svoje ustanove. UKC sodeluje še z veliko drugimi ustanovami in vsi ti pričakujejo primerljive cene za storitve, ki jim ji opravlja UKC. Sporno bi bilo otroškemu inštitutu dajati velikanske popuste, ostalim kupcem, ki so že dolgoletni kupci storitev, ali pa je količina večja kot bo za otroški inštitut.
UKC ima zaposleno osebje, ki bo delalo za oba delodajalca. Delo pa je tako, da je težko ločiti, kdaj nekdo opravlja delo za enega in kdaj za drugega. Lahko rečejo 4 ure tu, štiri tam. Pa pride nuja, pa je 6 ur tam in samo dve uri tu. Potem naj pa šef nadzoruje in planira. ali je bilo podaljšanje upravičeno in kdo ga bo v času podaljšanja nadomeščal. Saj delajo pri privatnikih, a v prostem času in na drugi lokaciji. Tukaj pa bodo skupaj.
UKC bo moral zaračunati tudi najemnino tem gostom. Ne gre zgolj za prostor, temveč celotno oskrbo in souporabo velikega dela bolnišnice. Strošek tega bo moral biti ogromen. Tukaj se lahko vprašamo, čemu se poroča o prostorski stiski v UKC, če se na komando lahko dodeli prostore drugim in na čigav račun?
Edina pametna rešitev je, da se UKC uredi tako, da bo lahko sam opravljal vse te posege, če menijo da je to pri nas strokovno zadovoljivo in finančno upravičljivo. Otroški inštitut kot ločena ustanova v svoji stavbi, osebjem in opremo pa je gotovo še dražja in še manj smotrna zadeva.
runcajz
# 08.11.2018 ob 17:32
"Ob tem je znova okrcal komunikacijo z NIOSB-jem, ki je bila zelo slaba, saj so "za prihod posameznega tujega strokovnjaka izvedeli, ko je bil pravzaprav že na dvorišču kliničnega centra".

To pa res ne gre, saj so mu hoteli položiti rdečo preprogo, pa špalir mladih, brhkih medicinskih sester, ki bi mu metale cvetje na preprogo, sprejeli pa bi ga sam generalni direktor UKC in še kdo iz semenarske stroke !

Nič ne bo s tem inštitutom, pa tudi s sedanjim direktorjem UKC ne! Fakin enaka marka kot Kolarjeva, "puno priča, malo radi "( bi rekli naši južni bratje ). Njegov moto - čiči pa čakaj !

Ubogi otroci in njihovi starši ! Se bo končno našel kdo, ki bo udaril po mizi in pometel z vsemi, VSEMI, temi nesposobnimi, v sebe zaverovanimi "strokovnjaki" v zdravstvu in njihovimi podporniki a la Miklavčič, Zemljarič in drugimi, ki nam "pijejo kri" in kradejo denar!
galoper
# 08.11.2018 ob 11:31
To bo morda še trda dilema med strokama medicine in vodenja.
Samybox5
# 08.11.2018 ob 07:09
Zgleda da tudi Fakin ne uspe rešit afero UKC
Kazalo