Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 16 glasov
Ocenite to novico!
| V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega čezmernim vrednostim prašnih delcev, NO2, ozona in benzena. Ocenjuje se, da v Evropi 40.000–130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet. | ||
| Vir: IVZ | ||
Za nami je teden urbanega zdravja, ki je uokvirjal dan zdravja 7. aprila. Ob tej priložnosti je Peter Otorepec, IVZ, za MMC dejal, da urbano prebivalstvo najbolj ogrožajo trdi delci v zraku.
Dan zdravja je bil letos namreč posvečen zdravju prebivalcev mest, zato nas je zanimalo, kaj jih najbolj ogroža.
Peter Otorepec, svetovalec za okolje in zdravje na Inštitutu za varovanje zdravja, je za MMC povedal, da če onesnaženost zraka v mestih primerjamo s tisto izpred 20 ali 30 let, drži, da je bilo takrat v zraku bistveno več žveplovega dioksida, ki ga danes tako rekoč ni več. S tega vidika torej lahko govorimo o napredku. Boljše je tudi stanje glede prašnih delcev, katerih pojavnost se meri nekako zadnjih deset let, saj se je pred tem merilo t. i. črni dim.
Izogibajmo se prometnicam
Težava pa je v tem, da je zdaj v zraku več manjših delcev, glede česar pa ne moremo narediti veliko, saj so delci pač okoli nas, še pravi Otorepec. Po njegovih besedah se velja čim bolj izogibati glavnim prometnim cestam, torej takim, po katerih na dan pripelje okoli 10.000 avtomobilov in več, saj koncentracija trdih delcev upade v oddaljenosti od 50 do 70 metrov od teh cest. Ogromna razlika se pokaže že, če jo merimo v Ljubljani pri Figovcu ali pa za Bežigradom, seveda v korist Bežigrada, je še poudaril Otorepec.
| Evropska komisija je marca proti Sloveniji sprožila postopek na Sodišču EU-ja zaradi nespoštovanja zakonodaje s področja okolja v povezavi s kakovostjo zraka oziroma zaradi prevelike koncentracije nevarnih trdih delcev PM10 v zraku. |
S čistejšim zrakom v Ljubljani in Celju 300 smrti letno manj
V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev prašnim delcem, manjšim od 10 µm (PM10), in v zadnjih letih predvsem delcem, manjšim od 2,5 µm (PM2.5), ki prodrejo globoko v pljuča oziroma v pljučne mešičke, piše v študiji IVZ-ja o vplivu prašnih delcev na zdravje.
Delci na mestu vstopa v telo povzročajo vnetje in prispevajo k nastanku KOPB-ja (kronične obstruktivne pljučne bolezni). Pri astmatikih poslabšajo bolezenske znake in sprožijo napad, povečajo pa tudi umrljivost ter sprejeme v bolnišnico pri bolnikih z boleznimi dihal, srca in ožilja. Delci povzročajo tudi motnje v frekvenci srca in vnetje v srčni mišici, kar vodi v srčno popuščanje. Prav tako pospešujejo nastanek arteroskleroze. Dolgotrajna izpostavljenost delcem povzroča povečano umrljivost za kardiovaskularnimi boleznimi, še navajajo na Inštitutu za varovanje zdravja.
Če bi povprečna letna vrednost delcev PM10 znašala le 20 (oziroma 10) µg/m3, bi tako prihranili smrt 66 prebivalcem Ljubljane (oziroma 106) in 48 prebivalcem Celja (oziroma 76).
Ljubljana glede na druga mesta slabše prepihana
Kako dobro se je po kakovosti zraka Ljubljana odrezala glede na druge prestolnice? Študija iz leta 2003, ki je zajela 28 evropskih mest, je "črno piko" prisodila Bukarešti, ki se je uvrstila prav na dno lestvice, sledili so Rim, Madrid in Sevilla, kmalu zatem pa že Ljubljana in Celje. Veliko bolje so jo odnesla francoska in švedska mesta, tudi London, je še povedal naš sogovornik. Ljubljana je glede na kakovost zraka tako v sklopu mest Južne in Vzhodne Evrope, za to pa je kriva slaba prepihanost, saj leži v kotlini, je še povedal Otorepec. Tudi Dunaj in Bruselj imata glede vsebnosti delcev boljši zrak od Ljubljane.
Voda v mestih neproblematična
In druga tveganja za zdravje, povezana z življenjem v mestu? Od onesnaževalcev velja po besedah Otorepca omeniti še ozon in benzen. Voda je v mestih v glavnem neproblematična, saj so manjši vodovodi nevarnejši od večjih mestnih sistemov. Poleg tega so mesta v prednosti zaradi kanalizacijskega sistema, medtem ko imajo marsikje na podeželju greznice, je še pojasnil.
| V mestih, še posebej v mestnih središčih, kjer je onesnaženje zraka največje, narašča število otrok z astmo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima v industrijsko razvitih državah od 25 do 40 odstotkov prebivalstva alergijski rinitis, 20 odstotkov pa alergijsko astmo. |
Smrti v vročinskih valovih predvsem v mestih
V mestih pa se po drugi strani spopadamo s hujšim hrupom. Zlasti hrup ponoči lahko vodi v motnje spanja in posledično koncentracije, obstajajo pa tudi teorije o njegovem vplivu na vegetativni živčni sistem. Po besedah Otorepca prav tako velja, da so v mestih učinki svetovnega segrevanja bolj drastični kot drugod, saj vročinski valovi kosijo predvsem med prebivalci mest.
Naj omenim, da so v Zasavju v povprečju vsak drugi dan v anticiklonalnem tipu vremena presežene mejne vrednosti prašnih delcev PM10. Kriva je predvsem večja konvekcija zraka in seveda številni onesnaževalci.
LP, A.
ravno tako z ukinitvijo liberalnega kapitalizma ki unicuje vse pred seboj!
socializem pa ubija še v večjih številkah tko da mam že rajši liberalni kapitalizem;)
http://www.cato.org/pub_display.php?pub_
id=10628
(sarkazem press)
ravno tako z ukinitvijo liberalnega kapitalizma ki unicuje vse pred seboj
Ker se počutijo svobodne in neodvisne!
In kje pa je tu kakšna svoboda, če se lahko premakneš šele takrat, ko se avto pred tabo premakne, ali pa ti nekdo za tabo potrobi, da spelji?
V naši svobodni Uniji je že preveč prepovedi. Ne moremo kar v nedogled prepovedovati, raje ponuditi alternativo, ki bo ljudi preusmerila na drug način premikanja.
Se strinjam s tvojimi ostalimi rešitvami, in še dodal bi: več prednosti semaforjem za pešce.
Država ne stori nič, ker, ko avtomobili tičijo v gneči, se v proračun steka OGROMNO denarja.
Volilcem pač ne moreš prodajat čistega zraka... za glasove rabiš denar.
kmalu bo lahko teden urbanega zdravja le še spomin, tako kot je npr. 1.november
na žalost smo velik zasvinjevalci
-od tega da mečemo odpadke po tleh (zanimivo od kje se znajde ob robu avtoceste toliko plastenk in raznih vrečk), po gozdovih je vedno več kupov smeti, da ne govorimo o azbestnih ploščah
--kje je pa vlada z zakoni ( zakon glede azbesta), zakon kot ga imajo v Singapurju-če vržeš na tla kakršnokoli smet visoka kazen
- velika svetlobna onesnaženost (pa še vedno bolj osvetljujemo čeprav se zavedamo problema) -ni logike
-da ne govorimo o preveliko porabi vode- k govorijo da naj gospodinjstva varčujejo z vodo - recimo s tuširanjem, splakovanje stranišč, pranjem oblek-in tudi lče bi -je potem žalosten pogled da industrijo ki pitno vodo uporablja za splakovanja, hlajenja , avtopralnice,....pitna voda odteka v oceanih
- Zakaj politiki ne namenijo precimo nekaj milijonov n v vsakem mestu postavijo na 400m 1 smetnjak ne pa da ležijo smeti povsod- je to tako težko
- ali pa varčevanje z elektriko-če že varčujejo gospodinjstva-kaj pa industrija in ostale javne stavbe- liči gorijo tudi celo noč čeprav ni nobenega noter(primer trgovski centri)
- in kaj nam pomagajo večji davki za bolj potratne , denar ne nadomesti zdravja in lepega okolja
-kaj nam pomaga nobelov nagrajenec Al Gore - če je vse le v besedah, no ni le v besedah z porabljenim denarjem tudi na filmskem traku in vse le v njegovo korist-je bogataš- kaj pša če bi raje prešel k dejanjem
-dejanj zaenkrat še ni bilo- vsi le nekaj gorijo in še to le no minim. zmanjševanju-nujno pa bi bilo potrebno dobiti radikalne spremembe- kdaj bodo -verjetno nikoli-politiki so razsipni-briga jih, in tudi mali človek je ostal brezbrižen -značaj ljudi je težko spremeniti
-in kako lahko oglašujejo Slovenijo kot zeleno deželo , ko pa ob rekah vidiš kupe plastike, v mestih pa samo pločevino in zelo malo zelenih parkov
za upokojence pa elektricne avtobuse, da ne bodo zasmrajal nasega zivljenskega okolja...
pred vstopom v mesta velika parkirisca, sposojevalnice koles (po moznosti zastonj) in javni prevoz...
vse je tako enostavno
a dokler gledamo po centru mesta vidl 2t tezke "osebne" avtomobile za katere ne ves a je tank al avto pa bomo dihali smrad in poslusali hrup...