Leta 2011 je bilo v Sloveniji prvič največ novih diagnoz okužbe v starostni skupini od 20 do 29 let. Foto: EPA
Leta 2011 je bilo v Sloveniji prvič največ novih diagnoz okužbe v starostni skupini od 20 do 29 let. Foto: EPA
Evita Leskovšek
"Klinična medicina oz. farmakologija stalno napreduje z novimi kombinacijami zdravil, ki vedno bolj izboljšujejo kakovost življenja bolnikov. Aids ob zdravljenju postaja vse bolj obvladljiva kronična bolezen. Okužba pa še vedno ostaja dosmrtna, saj se virus HIV vgradi v naš genom," pravi Evita Leskovšek z IVZ-ja. Foto: BoBo

Oboleli v Sloveniji se najpogosteje srečujejo s stigmo, diskriminacijo, zanikanjem in neposluhom za reševanje njihovih psihosocialnih stisk.

Evita Leskovšek

Nova strategija na področju preprečevanja HIV/aidsa v Sloveniji predvideva neposreden dostop do testiranj in do pregleda v ustreznih specialističnih ustanovah. Šepamo pri izvedbi, saj je poleg dela na papirju treba doseči spremembe v sistemu.

Pri nas se četrtina mladih še vedno ne zaščiti med spolnim odnosom. Foto: MMC RTV SLO
aids
Svetovne konference o aidsu, ki potekajo vsaki dve leti, so največja srečanja na temo bolezni, združujejo strokovnjake, raziskovalce, politike, aktiviste, okužene, obolele z vsega sveta. Na njih se predstavljajo najnovejša dognanja na vseh področjih, predstavljajo se raziskave, izmenjujejo se znanje, izkušnje in primeri dobre prakse. Poleg znanstvenega dela je že nekaj let stalnica t. i. globalna vas, ki živi in utripa s konferenco. Foto: Reuters

Na svetu živi 34,2 milijona ljudi, obolelih za aidsom. Lani se jih je z virusom HIV okužilo 2,5 milijona, 1,5 milijona pa jih je zaradi bolezni umrlo. V zadnjih letih se je naraščanje števila okuženih umirilo, povečalo pa se je število bolnikov, ki prejemajo zdravila. Pospešeno se išče tudi cepivo oziroma način dolgotrajne zaščite pred boleznijo. Z mešanicami zdravil danes zdravnikom uspe bolniku omogočiti dejavno in dolgo življenje.

V Sloveniji število obolelih narašča, še vedno pa je pri nas okužena manj kot ena oseba na tisoč prebivalcev, kar je sorazmerno malo v primerjavi z večino držav Evropske unije, kjer jih je okuženih pet na tisoč. Primerno dostopno je tudi zdravljenje, bi pa bilo treba znova okrepiti delovanje preventivnih programov in finančno podpreti nevladne organizacije, ki delajo s tveganimi skupinami. O tem smo se v času, ko v ameriški prestolnici Washington poteka velika mednarodna konferenca o aidsu, pogovarjali z doktorico Evito Leskovšek z Inštituta za varovanje zdravja.

Število okuženih z virusom HIV v Sloveniji narašča, kaže letno poročilo IVZ-ja. Lani je bilo po podatkih Inštituta za varovanje zdravja odkritih več primerov okužb kot v katerem koli letu do zdaj. Po svetu pa govorijo o upadanju novih okužb. Zakaj ta razlika?
Slovenija je dolgo veljala za državo z nizko prevalenco - to je število okuženih na 100.000 prebivalcev - tako v svetovnem kot evropskem prostoru. Vzrokov je bilo več: že na začetku epidemije aidsa smo začeli sistematično razvijati preventivne programe, akcije za mlade, ozaveščali smo strokovno in splošno javnost prek medijskih kampanj, izobraževanj. Razvijali smo tudi programe za tvegane skupine, zlasti programe za zmanjševanje škode med injicirajočimi uživalci mamil, ki vključujejo tudi razdeljevanje igel in brizg med odvisniki, razvijali smo preventivo v zaporih. Prizadevanja so začela postopoma upadati s pomanjkanjem finančnih sredstev kljub opozarjanju, da so nevladne organizacije finančno podhranjene in ne morejo zagotoviti nemotenega delovanja, nekatere celo preživetja. Uresničile so se bojazni in napovedi, da se bo v Sloveniji povečalo število okuženih predvsem v t. i. rizičnih skupinah, pri katerih ima ključno vlogo delovanje nevladnih organizacij. Skrb vzbujajoče je, da se okužba širi predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Velikokrat se zgodi, da je okužba s HIV-om odkrita pozno. Tudi lani bi morala več kot polovica obolelih že prejemati protiretrovirusna zdravila, pa so virus šele odkrili. Gre za nepoznavanje bolezni ali zanikanje?
Mislim, da oboje. Pri nas smo še vedno na repu Evrope po številu testiranj na HIV in s tem je posledično povezano dejstvo, da ljudje po pomoč prihajajo prepozno, že z napredovano boleznijo oz. diagnozo aids. Vzrok je slaba dosegljivost zaupnega in anonimnega testiranja s svetovanjem pred testiranjem in po njem, čeprav so testiranja brezplačna. Gre za bojazen ljudi, da bodo ob testiranju prepoznani, ali pa je ljudem pri svojem zdravniku nerodno spregovoriti o spolni usmerjenosti ali tveganih vedenjih. Nova strategija na področju preprečevanja HIV/aidsa v Sloveniji predvideva neposreden dostop do testiranj in do pregleda v ustreznih specialističnih ustanovah. Šepamo pri izvedbi, saj je poleg dela na papirju treba doseči spremembe v sistemu - izobraževanje zdravstvenih delavcev, normativi, kadrovska podpora. Predvsem pa je treba približati možnost testiranj na terenu, ki v omejenem obsegu že poteka v organizaciji nevladnih organizacij v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi ustanovami.

Leta 2011 je bilo prvič največ novih diagnoz okužbe v starostni skupini od 20 do 29 let. Do zdaj so najbolj obolevali v starosti od 30 do 39 let. Ali to pomeni, da se mladi kljub vsem opozorilom in izobraževanjem še vedno ne zavedajo nevarnosti in pomembnosti varnih spolnih odnosov?
V svetovnem merilu je največ okužb med mladimi heteroseksualci do 25 let, se pa stanje razlikuje med posameznimi regijami oz. državami. Čeprav pri nas nimamo sistematičnega izvajanja spolne vzgoje in zdravstvena oz. spolna vzgoja ni del predmetnika v učnih programih, so mladi pri nas relativno dobro ozaveščeni in več kot tri četrtine mladih se pri spolnem odnosu zaščiti s kondomom. Še vedno pa četrtina ostane brez zaščite pred okužbo. Večina mladih v raziskavah tudi navaja, da so o spolnosti slišali premalo in bi prvi spolni odnos odložili. Kot rečeno, je pri nas največ okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, med katerimi smo očitno premalo naredili na področju preventive, ki pa zaradi specifike zahteva usmerjeno komunikacijsko strategijo, vključno z zmanjševanjem stigme in homofobije, ki je v Sloveniji zelo prisotna. Ta je vzrok za zanikanje tveganja med drugače spolno usmerjenimi in posledično za več novih okužb ter pozno diagnozo.

Ameriška uprava za hrano in zdravila je odobrila prodajo prvega hitrega domačega testa za odkrivanje okuženosti sline z virusom HIV, izsledki pa so znani v od 20 do 40 minutah. Kako zanesljivi so takšni testi?
Na republiški komisiji za aids smo že večkrat obravnavali vprašanje o dostopnosti domačega testiranja okužbe z virusom HIV. Še vedno prevladuje zadržanost do tovrstnih testov, celo do testiranj, ki jih izvajajo medicinske ustanove, ki za testiranje niso akreditirane. Gre za testiranja, kot je, recimo, test nosečnosti, ko želimo hiter prvi odgovor. Zaradi visoke stopnje nezanesljivosti testiranj se odsvetujejo za testiranje z virusom HIV, saj je lažno pozitiven test lahko vzrok velike stiske posameznika, poznamo celo primere s samomori, in obratno, lažen negativni test lahko z opuščanjem uporabe kondoma pripomore k širjenju HIV-a. Diagnozo HIV-pozitiven potrdi še referenčni center, to je Mikrobiološki inštitut v Ljubljani.

Pojavilo se je tudi zdravilo truvada, ki ga lahko preventivno jemljejo tudi zdrave osebe, če imajo intimne stike z okuženimi. So to preboji v boju z virusom?
Morda kamen v mozaiku preventivnih prizadevanj kot dodaten element zaščite med tveganimi intimnimi odnosi, prav tako v odnosih z visoko stopnjo tveganja, kot npr. pri prostitutkah. Glavna strategija je še vedno preprečevanje vnosa virusa HIV v organizem, ki vključuje zanesljivo, dosledno in pravilno uporabo kakovostnega kondoma.

V ZDA ta teden poteka velika mednarodna konferenca o aidsu. Iščejo načine, kako najbolj izkoristiti znanstveni napredek v boju proti tej bolezni. Kakšne so trenutno možnosti zdravljenja aidsa oz. preprečevanja okužbe? So dostopne tudi pri nas?
Kljub velikim prizadevanjem na področju razvijanja zdravil in cepiv proti aidsu ostaja dejstvo, da je uspešen odgovor predvsem preprečevanje širjenja virusa HIV. Klinična medicina oz. farmakologija stalno napreduje z novimi kombinacijami zdravil, ki vedno bolj izboljšujejo kakovost življenja bolnikov. Aids ob zdravljenju postaja vse bolj obvladljiva kronična bolezen. Okužba pa še vedno ostaja dosmrtna, saj se virus HIV vgradi v naš genom. Glavna težava obvladovanja svetovne pandemije je dostopnost in dosegljivost zdravljenja. Epidemija aidsa se širi predvsem v nerazvitih predelih sveta, kjer sta problematični oskrba z osnovno infrastrukturo in dostopnost do osnovnega zdravstvenega varstva. Le približno desetina svetovnega prebivalstva ima dostop do zdravljenja svoje bolezni in v Sloveniji imamo srečo, da je stopnja dosegljivosti do optimalnega zdravljenja na največji mogoči stopnji.

Kakšni so težnje v boju zoper to "kugo 20. stoletja"?
Večja mobilizacija sredstev, pozornost strokovne in laične javnosti na vseh ravneh, od svetovnih politikov, strokovnjakov do aktivistov na lokalni ravni, in na svetovni ravni predvsem uravnoteženje izvajanja programov, ki so podkrepljeni z dokazi in delujejo.

Oboleli v Sloveniji se najpogosteje srečujejo s stigmo, diskriminacijo, zanikanjem in neposluhom za reševanje njihovih psihosocialnih stisk.

Evita Leskovšek

Nova strategija na področju preprečevanja HIV/aidsa v Sloveniji predvideva neposreden dostop do testiranj in do pregleda v ustreznih specialističnih ustanovah. Šepamo pri izvedbi, saj je poleg dela na papirju treba doseči spremembe v sistemu.