Publikacija Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije - trendi raziskav CINDI 2001-2004-2008 predstavlja gibanje dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do 2008.

Najmanj spodbudne so ugotovitve pri spremembah prehranjevalnih navad, predvsem pri uživanju zelenjave in sadja, pri zajtrkovanju in pri številu dnevno zaužitih obrokov hrane.

Negativno gibanje je po navedbah IVZ-ja posebej izrazito pri nižje izobraženih, nižjih družbenih slojih in pri moških. Povečal se je tudi delež ljudi s tveganim stresnim vedenjem, pri čemer prevladuje stres na delovnem mestu.

Leta 2001 tako ni zajtrkovalo 12,7 odstotka vprašanih, v letu 2008 pa že 18,4 odstotka. Delež tistih, ki so na dan užili le dva obroka ali manj, pa je v celotnem obdobju od leta 2001 do 2008 ostal nespremenjen pri 15,5 odstotka.

Posameznik naj bi sicer po priporočilih dnevno zaužil od tri do pet obrokov, enakomerno razporejenih prek dneva. Manj kot trije obroki dnevno vodijo v neredno prehranjevanje, posledici pa sta lahko čezmerna prehranjenost in debelost.

Delež tistih, ki uživajo svežo zelenjavo enkrat na dan ali pogosteje, se je s 67,7 odstotka v letu 2001 zmanjšal na 56,2 odstotka v letu 2008. Delež tistih, ki uživajo sveže sadje enkrat na dan ali pogosteje, pa se je v tem obdobju s 55,6 odstotka zmanjšal za 1,3 odstotka.

Stres ključen za slabšanje zdravja
Negativni stres je eden ključnih dejavnikov za slabšanje zdravja sodobnega prebivalstva. Pogosto ali vsakodnevno doživljanje stresa in težave pri njegovem obvladovanju je leta 2001 navajalo 24,9 odstotka vprašanih, leta 2008 pa že 27,7 odstotka.

Anketirani so kot najpogostejše vzroke stresa navajali obremenitve na delovnem mestu, slabe gmotne pogoje, težave v družini, slabe odnose s sodelavci in osamljenost. Ob tem se je povečalo doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu in zaradi slabih odnosov s sodelavci.

Manjša poraba alkohola in tobaka
Po podatkih IVZ-ja so se zgodili tudi nekateri pozitivni premiki, predvsem na področju kajenja tobaka in pitja alkohola. Delež kadilcev se je tako po navedbah iz publikacije zmanjšal s 24,5 odstotka v letu 2001 na 20,7 odstotka v letu 2008, delež čezmernih pivcev pa se je s 14,3 odstotka v letu 2001 zmanjšal na 9,9 odstotka v letu 2008.