Ris ozemeljsko vedenje izrazi le v odnosu z živalmi istega spola. Foto: Miha Krofel
Ris ozemeljsko vedenje izrazi le v odnosu z živalmi istega spola. Foto: Miha Krofel
Sledi risov
Risi s teritorialnostjo zagotavljajo trajnostno rabo svojega plena. Foto: Miha Krofel
Nova raziskava je odkrila, da risi teh sporočil v naravi ne puščajo naključno. Foto: Miha Krofel

Slovenski raziskovalci z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Gozdarskega inštituta Slovenije so v sodelovanju z ameriškimi biologi šest zim sledili stopinjam risov v snegu in analizirali označevanje njihovega ozemlja v dinarskih gozdovih. Rezultate so objavili v dveh člankih v mednarodnih znanstvenih revijah Mammalian Biology in Behavioral Ecology and Sociobiology.

Evrazijski ris je teritorialna vrsta - vsak samec svoje ozemlje brani pred drugimi samci in prav tako vsaka risa s svojega ozemlja prežene druge samice. Medtem pa se samec in samica medsebojno tolerirata in si delita isto ozemlje, enkrat letno pa se tudi parita. S takšnim teritorialnim sistemom risi sami regulirajo svojo številčnost in tako preprečujejo, da bi njihovo število naraslo do te mere, da bi zmanjkalo njihovega glavnega plena - srnjadi.

Označujejo z uriniranjem in drgnjenjem
Da lahko takšen teritorialni sistem deluje, pa se morajo risi med seboj sporazumevati in si izmenjevati informacije, katera ozemlja so že zasedena, kateri pa so še prosta, pojasnjujejo na biotehniški fakulteti.

Uspešno komuniciranje je pomembno tudi v času parjenja, saj omogoča, da se samec in samica najdeta znotraj svojega velikega ozemlja. Ta pri risih v Sloveniji v povprečju meri 21.500 hektarjev. Najpomembnejši način komuniciranja so vonjalna sporočila, ki jih risi puščajo v naravi v obliki markiranja z urinom ter drgnjenja z lici ob različne predmete, podobno kot to počno mnoge druge vrste iz družine mačk.

Nova raziskava je odkrila, da risi teh sporočil v naravi ne puščajo naključno, ampak tarčno izbirajo tista mesta, kjer so sporočila bolj obstojna in kjer je večja verjetnost, da bodo nanje naleteli drugi risi. Tako najraje označujejo mlade iglavce, ki bolje obdržijo vonj. Radi uporabljajo tudi previsne skale, saj so te bolje zavarovane pred padavinami. Opazili so tudi, da samci teritorij označujejo osemkrat pogosteje kot samice.

Najbolj markirane so gozdne ceste
Še bolj presenetljiva pa je bila za raziskovalce ugotovitev, da risi obeh spolov močno povečajo frekvenco markiranja, ko pridejo na gozdno cesto. Tam v povprečju pustijo sporočilo vsakih 90 metrov. Miha Krofel, ki je vodil raziskavo, je povedal, da so to do zdaj najvišje znane frekvence markiranja pri mačkah na svetu. "Radi se pošalimo, da naši risi ceste uporabljajo kot neke vrste oglasne deske ali facebook strani," je dodal.

Poznavanje mest, ki jih risi označujejo, bo strokovnjakom pomagalo pri spremljanju populacije te največje evropske mačke, ki pa je pri nas danes močno ogrožena zaradi parjenja v sorodstvu.

S pomočjo doselitve risov iz Karpatov bodo lovci in strokovnjaki v naslednjih sedmih letih poskušali preprečiti izumrtje risje populacije v okviru novega evropskega projekta Life Lynx. Raziskavo sta s finančno podporo omogočili Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Evropska unija.


Kako je videti sporazumevanje risov, si lahko ogledate v teh video posnetkih, ki so jih raziskovalci posneli s pomočjo avtomatskih kamer nastavljenih v dinarskih gozdovih. Vir: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.