Pri prvem prenosu podatkov prek mreže sta sodelovala Charley Kline iz UCLA-ja in Bill Duvall iz raziskovalnega inštituta Stanford.

L je šel, O tudi, pri G-ju se je pa ustavilo
Poskus je potekal tako, da je Kline najprej vtipkal črko L v svoj računalnik, nato pa poklical Duvalla v 650 kilometrov oddaljeni Stanford in ga vprašal, ali črko vidi tudi on. Nato je Kline vtipkal črko O in tudi ta črka je "prišla" do Duvalla. Ko pa je Kline vtipkal še črko G, mu je Duvall lahko sporočil le, da se je sistem sesul.

Znanstvenika sta poskus ponovila še enkrat, ob 22. uri in 30 minut, in ga v drugo izvedla do konca - Kline je tako lahko dostopal do podatkov, shranjenih v računalnikih na Stanfordu. Ostalo je zgodovina, piše BBC.

Arpanet je bil "grozna ideja"
Ime arpanet sicer izhaja iz kratice za agencijo ameriškega obrambnega ministrstva za napredne raziskave (Advanced Research Projects Agency - Arpa), celoten sistem pa je postavil znanstvenik iz MIT-a Larry Roberts, ki je poskus pred 40 leti opazoval v pisarni v Washingtonu. Zdaj, štiri desetletja kasneje, je za BBC razložil, da ideja o arpanetu pri obrambnem ministrstvu nikakor ni bila dobro sprejeta: "Prepričani so bili, da je ideja grozna."

Najbolj je takratno stanje jezilo šefa Arpe Boba Taylorja, saj so številne ustanove, ki jih je agencija financirala, zahtevale vedno več finančnih sredstev za razvoj večjih računalnikov in vedno več energije za njihovo delovanje. "Takrat so bili računalniki popolnoma nezdružljivi, poleg tega pa je bilo podatke zelo težko prenašati," razlaga Taylor in dodaja, da se ustanove nikakor niso želele odpovedati svojim bazam podatkom, bile pa so jih pripravljene deliti.

Mreža je bil cenejši in hitrejši način izmenjave informacij
"Ko so začeli uporabljati arpanet, so hitro ugotovili, da jim mreža prinaša neverjetne koristi," se spominja Roberts in dodaja, da je bil zadovoljen tudi šef Arpe Taylor, saj so se s tem zmanjšali tudi stroški. BBC-ju je Roberts še zaupal, da so že pred vzpostavitvijo prvega "vozla" kasnejše mreže vedeli, kaj jim bo ta povezanost računalnikov prinesla: "Vedeli smo, da bomo, če povežemo vse znane baze podatkov, popolnoma spremenili prihodnost raziskav, razvoja in podjetništva."

In imeli so prav. V 70. letih se je arpanet le malo spremenil - preimenoval se je v internet, spremembe pa so bile, kot piše BBC, le minimalne. Internet je naslednja leta deloval na principu zamenjevanja "paketkov" - torej na takšnem principu, kakršnega so preizkusili na tisti oktoberski večer pred natanko 40 leti.