Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Meduze v vesolju
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 23 glasov Ocenite to novico!
Meduza
Meduza iz Piranskega zaliva. Rečejo jim tudi vodne vrečke, saj jih sestavlja kar 94 do 98 odstotkov te tekočine; zaradi strukture telesa pa tudi "plavajoči želodci". Foto: BoBo
       Če smo prej meli prevladujoč del rib in malo meduz, je s segrevanjem, s spremembo prehranjevalnega spleta na začetku, z mnogimi konstrukcijami, s prelovom rib, z odstranitvijo tekmecev nastal peobrat. Prevladujejo meduze.       
 Alenka Malej, morska biologinja, strokovnjakinja za meduze
Meduze
Na vrhu peščica rib, spodaj vse zasičeno z želatinarji. Vse pogostejša realnost ribiških voda. Na fotografiji prizor iz Japonske, ki jo je problematika v zadnjem desetletju skoraj najbolj prizadela. Foto: EPA
       Nekatere vrste meduz se tudi hranijo z ribjimi mladicami. Mladica težko pride do odraslega stanja tudi zaradi tekmovanja za isto hrano z njimi. Če ne zraste do spolne zrelosti, nimamo novih rib in posledica je vedno manj rib.       
 Alenka Malej
Meduzina solata
Meduza v sojini omaki. Foto: The Hong Kong Cookery
       Sprašujemo se, ali bodo naši ekosistemi v prihodnosti taki, da bo rib le še za vzorec, prevladale pa bodo meduze, in kar je tudi pomembno, ali je to rezultat delovanja ljudi. Veliko ljudi verjame, da ja, med temi smo tudi mi, ki smo raziskovali na piranski biološki morski postaji. Malejeva       
Meduze
Velikim cvetenjem meduz navadno sledi tudi velik pomor. Ponekod maso trupelc (skupaj z njihovimi strupenimi želi) odplakne na obalo, kot se je to zgodilo v Španiji; drugod pa masovno potonejo na dno, kjer med razpadanjem nižajo nivo kisika in s tem posredno uničujejo drug prisoten živelj. Foto: Epa
MEDUZE V VESOLJU
 Da, klobučnjaki so izkusili tudi vesolje. Seveda s človeško pomočjo: prvič so že leta 1991 na krovu Columbije zapustili atmosfero in dalj časa preživeli v breztežnostnem prostoru. Poskus so še večkrat ponovili, njegov namen pa je bil preučevanje izgube kalcija in določenih kristalov, ki meduzi v vodi pomagajo določati, katera smer je navzdol in katera navzgor. Izidi niso bili spodbudni, saj so se tisti primerki, ki so se lahko vrnili v pravo morje, v njem obnašali "čudno" in izgubili občutek za smer. Za človeka je ugotovitev pomembna, saj se tudi sam "ponaša" s podobnim aparatom v glavi.
Morska osa
Zelo majhna, zelo strupena: morska osa (ang. box jellyfish). Foto: Epa
Meduze
Raziskava universe v Britanski Kolumbiji o naraščanju ali upadanju populacij meduz. Rdeča pomeni visok porast, oranžna porast, zelena stabilnost, modra upad, siva pa odsotnost podatkov. Foto: Lucas Brotz, Univerza v Britanski Kolumbiji

Dodaj v

Bomo jedli meduze, ribolov pa bo nadomestil meduzolov?

Svetovni trendi pojavljanja meduz
24. oktober 2013 ob 06:13,
zadnji poseg: 24. oktober 2013 ob 08:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

Rib bo v prihodnosti v ekosistemih le še za vzorec, prevladovale bodo meduze, za spremembe pa je (so)odgovoren človek, ocenjuje slovenska strokovnjakinja za meduze Alenka Malej.

Tuna v olju, dimljen losos, orada utegnejo vse redkeje končati na brbončicah zemeljskih plenilcev. Želatinasta bitja počasi prevzemajo primat v svetovnih morjih, še več: za protiukrepe utegne biti že prepozno. Pred leti je s tem zapisom javnost dodobra razburkala knjiga morske biologinje Lise Ann Gershwin, ki je po dolgih letih preučevanja prišla do precej pesimističnih sklepov: morja se bodo neizogibno vračala v neke vrste predkambrijsko stanje. A kot smo poročali, svetovna znanstvena srenja glede takšnih napovedi še ni povsem enotna.

Razlog ne tiči v kakšnih posebnih teorijah, ki bi kazale nasprotno, temveč v precejšnjem pomanjkanju znanstveno pridobljenih meritev o populacijah ožigalkarjev. Do približno leta 1950 znanstvenikom enostavno ni bilo mar za ta sluzasta bitja, večinoma so jih imeli za nepomembna; prav tako meceni znanosti. Ni znanstvenih podatkov in meritev, ni podlage za dolgoročna sklepanja in napovedi.

Morja so zadnja leta res vse pogosteje prizorišča obsežnih cvetenj meduz in ko se ta pojavijo, trajajo vse dlje. Ampak: to se ne dogaja prvič in težko je z gotovostjo reči, da ne gre za naravne, desetletne ali stoletne cikle meduz.

Jadran ponuja svojstven odgovor
V tem oziru je precejšnja posebnost Jadransko morje in slovenska znanost je položila pomemben košček sestavljanke na svoje mesto. Krak večjega in za Evropo od vedno izjemno pomembnega Sredozemskega morja je na svoje obale več stoletij privabljal znanstvenike. Kot je pojasnila biologinja z Morske biološke postaje Piran Alenka Malej, Jadran s tem ne deli usode pomanjkanja podatkov do leta 1950, temveč se ponaša s kar 200-letno zgodovino znanstvenih meritev.

Mednarodna delovna skupina
Nedavno se je v iskanju odgovora, ali so klobučnjaška cvetenja po svetu res v porastu in ali je za to kriv človek, pod okriljem ameriškega Instituta za ekološko analizo in sintezo sestala posebna mednarodna delovna skupina. Svoj prispevek je v znanstveni ekipi podala tudi Malejeva, za javnost pa je več o tem spregovorila na nedavnem Festivalu znanosti.

Meduze se izjemno nenavadna, že na pogled precej drugačna živa bitja. Mediji jim posvečajo vse več pozornosti in upravičeno izpostavljajo njihove nevarnosti, a kljub temu v morje še vedno spadajo. Tam so že pol milijarde let, je poudarila Malejeva. "Problem je, če jih je preveč," je dodala.

Pretiran ribolov daje prostor meduzam
Na mednarodni delovni skupini so izolirali dejavnike, ki nedvomno prispevajo k naraščanju želatinarske populacije. Prvega najprej zaznajo ribiči, ki domov vse pogosteje odplujejo polnih rok, le ulov je napačen. Tudi sami so vzrok lastne nesreče. V predindustrijski dobi, ko je bilo ribičev manj, njihova oprema pa precej manj učinkovita, so bila morja polna "vsega": od velikih plenilskih rib do najmanjših ribic, ki z meduzami tekmujejo za isto hrano. Z večanjem človeške populacije, povpraševanja po ribah in posledično vse več (in vse bolj učinkovitih) ribičev pa je rib vse manj. S tem meduze izgubljajo svoje plenilce (recimo lososa) ter konkurenco za vir hrane.

Pomanjkanje kisika na morskem dnu
Pomembne niso le morske vode, temveč tudi dogajanje na morskem dnu. Meduze namreč zgodnje življenjsko obdobje preživijo kot polip, ki mora biti nekam pritrjen. Z onesnaževanjem postaja dno vse manj primerno za življenje, je poudarila Malejeva. K temu prispevajo tudi meduze same, saj po množičnih cvetenjih tudi množično odmirajo. Njihova trupla "popadajo" na dno, kjer porabljajo kisik in s tem dodatno morijo lokalna živa bitja, podoben učinek ima preveč organskih snovi. Polipi meduze pa so na pomanjkanje kisika skoraj povsem neobčutljivi.

Dajemo jim prostor za razmnoževanje

Kot komarjem luže, vodne površine in napol izsušene reke, tako človek meduzam ponuja vse več površin za njihovo razmnoževanje. Nekoč so prostor za pritrditev polipov našle le ponekod na priobalnih skalah ter ponekod na morskem dnu; danes pa številne konstrukcije: od pomolov, urejenih betonskih obal do pristanišč in plinskih terminalov, meduzam ponujajo prava drstišča.

"Konec 60' let je bilo v vsem Jadranskem morju šest ploščadi. Konec leta 2010 jih je bilo več kot 120," je pojasnila Malejeva. Njena skupina je eno tovrstnih bogatih rojevališč našla tudi v sami Luki Koper.

S povečevanjem količine toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida) v ozračju postajajo morja vse bolj kisla, kar topi školjke in hišice nevretenčarjev, medtem ko na meduze to ne vpliva. Še več, prehranjujejo se s planktonom, tistim življem, ki ogljikov dioksid pretvarja nazaj v kisik. Več je meduz, manj je planktona, manj je kisika.

Vse več je ožigov
Vse več kopalcev se dobro seznani s pekočimi lovkami. Meduze spadajo med ožigalkarje. V celicah po skoraj vsej površini imajo organele, imenovane knidoblasti, s katerimi si ob svojem slepem vandranju po širnih vodah podredijo in nalovijo plen. V tem organelu je miniaturna nitka, ki se ob zaznavi plena sproži, se izstreli in vanj izbrizga strup. Takšnih hematocist ima meduza na stotisoče - prav toliko je letno ožigov na sredozemskih plažah in število še narašča.

Segrevanje spodbuja meduze
200-letni podatki Jadranskega morja kažejo tudi na veliko korelacijo med izbruhi populacij meduz ter globalnim segrevanjem. Malejeva je mednarodni delovni skupini predstavila analizo, ki kaže, da je v Jadranskem morju pojavljanje meduz periodično na približno deset let. "Razen dveh obdobij," je poudarila. Dvakrat v dvesto letih so namreč opazili izjemno veliko naraščanje. Prvič se je to zgodilo konec 19. stoletja, drugemu obdobju smo priča. Ko so pojavljanje povezali s podatki o temperaturi, so prišli do odkritja: višje temperature so nedvoumno prinesle več meduz.

"Obetamo si lahko, da se bo naraščanje nadaljevalo," je dodala znanstvenica.

Zvišane temperature med drugim vplivajo na metabolizem in hitrejšo rast organizmov. Poleg tega so v toplejših razmerah v morju pogostejši manjši rastlinski organizmi na začetku prehranjevalnega spleta, kar daje prednost meduzam.

O naraščanju so poročali tudi drugi znanstveniki mednarodne delovne skupine. Pojav pa ni opazen povsod po svetu: ponekod so populacije meduz v zadnjih 40 letih celo upadle. A kljub temu je večina območij doživela premik navzgor, poleg tega se velika cvetenja pojavljajo do mesec dni prej kot običajno in tudi trajajo dlje.

Nič več ribiči, temveč meduzarji
Temu se počasi prilagajajo tudi trgi: vse več japonskih ribičev se preusmerja v meduzolov, je zatrdila biologinja. Ravno Japonsko je porast števila želatinarjev najbolj prizadel, hkrati pa ima tik pred seboj dobesedno veliko priložnost: milijardno Kitajsko. Tam meduze svoje mesto najdejo kot specialiteta na krožnikih in apetiti so veliki. No, pri Kitajcih tudi iz malo drugačnega razloga: meduze veljajo za afrodiziak.

Statistika obstoj želje po teh brezmožganskih, slepih in neustrašnih bitjih potrjuje. Podatki agencije Združenih narodov kažejo, da se letno za prehrano nalovi 325.000 ton meduz. Za primerjavo: vsi slovenski ribiči letno ulovijo vsega 300 ton rib. Tudi umetna vzgoja ne zaostaja veliko: medtem ko slovenske ribogojnice letno namnožijo okoli 200 ton, svetovne meduzogojnice na plan spravijo 42.000 ton.

Strup in prehrana ne gresta skupaj
Meduze so izjemno raznovrstne, skoraj vsem pa je skupna ena lastnost: strup. Nekateri pripadniki, kot sta denimo morska osa ali španska ladjica (ki je nedavno na italijanski obali ubila plavalko), so celo najbolj strupena živa bitja na planetu. Strup in prehrana ne gresta skupaj. Žrtev noža in vilic so tako le nekatere vrste meduz, katerih strup na človeka ne vpliva. Malejeva je izpostavila vrsto rhopilema in njene sorodnice.

Enega izmed lovov se je na Japonskem udeležila tudi znanstvenica. "Ladji v paru sta raztegnili mrežo, ki je visela med njima. Lovili sta rhopilemo esculentum, zelo zaželen plen. Čez manj kot deset minut je bila mreža polna meduz in vsi so bili zadovoljni. Na tržnicah po Japonskem, pa tudi po samopostrežnih trgovinah, so poleg rib in drugih morskih sadežev vedno tudi meduze," je poročala o navadah na Daljnem vzhodu.

Kako pa poteka priprava meduz? Najprej jih morajo razsoliti. Za dalj časa jih položijo v velike akvarije sladke vode, ki jo redno menjujejo in tako odstranijo natrijev klorid. Ker bitje sestavlja od 94 do 98 odstotkov vode in se hitro pokvari, ga nato razrežejo na trakce in hitro posušijo. Izdelek je potem trajen in na voljo za uporabo.

Kakšen okus ima meduza
Znanstvenica nad okusom ni bila navdušena. "To ni tisti pravi obrok, ki te nahrani, kot bi rekli Štajerci, ampak se uživajo bolj kot solata," je predstavila svojo izkušnjo. Razsoljene meduze so v bistvu skoraj brez okusa, zato jih navadno izdatno začinijo npr. s sojino omako. Medtem ko jih na Kanarskih otokih domačini radi postrežejo s pečenim kostanjem, se bolj petična uporaba seli tudi v evropsko kulinariko. Neka španska restavracija, ki se ponaša z dvema Michelinovima zvezdicama (znak najvišjega priznanja te organizacije), je začela vrsto morska cvetača ponujati v juhi.

Hendrixova m(ed)uza
Biologinja je zaskrbljena nad prihodnostjo rib, vendar poudarja, da so meduze vedno bile del morja. V naraaščanju bi lahko poleg kulinaričnih našli tudi kakšne druge priložnosti. So lahko zelo lepe, na človeško psiho delujejo pomirjujoče (seveda z varne zorne točke) in so čudovit dodatek akvarijem. Neki ameriški akvarij je pripravil celovito psihedelično doživetje v slogu znanega kitarista Jimija Hendrixa, The Jellies Experience. Eden izmed pacifiških otokov ponuja edinstveno doživetje kopanja v jezeru, natrpanem z neškodljivimi meduzami, poleg tega so ta bitja potencialno izjemen vir različnih učinkovin - tudi za zdravje človeka. Na tem področju je bila leta 2008 podeljena Nobelova nagrada za kemijo, je še dodala znanstvenica.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
KLIPAN
# 24.10.2013 ob 06:27
Še ena posledica napredka.
Kakšen napredek šele bo, ko bomo hodili z kisikovimi bombami na hrbtu.
To bo uspeh za človeštvo.
fah-q
# 24.10.2013 ob 08:30
V 80h sem se dosti potapljal. Potem skoraj 20 let nič...in kar sem sedaj po dolgih letih videl v vodi (govorim za Italijo, Hrvaško, Slovenijo in Španijo) je bil šok. Rib je tolko manj da je grozljivo.

To me spomni na indijanski rek: ko bo beli človek pobil vse živali, posekal vse gozdove in umazal vse reke-kaj bo potem jedel, dihal in pil? Denar?
ajerestakohudo
# 24.10.2013 ob 06:27
Meduza v omaki iz morske kumare...si lahko zamislimo še kaj boljšega...njami
Skorc69
# 24.10.2013 ob 09:04
Pa kaj te mene ribe v morju brigajo??? Zaradi mene lahko vse pocrkajo. Jaz jih itak v trgovini kupujem....
DejanD
# 24.10.2013 ob 06:22
Zastrupljanje ozražja ter morja ima svoje posledice, med njimi so meduze, ki morijo ribe ter vodne ekosisteme.
generusus
# 24.10.2013 ob 09:53
Pohlep je največji sovražnik naravnega okolja. Da bi ga obdržali v razumnih mejah, bi morali pričeti z renesanso človekovega duha že v vrtcu in v osnovnih šolah.
mojcd
# 24.10.2013 ob 08:59
...najprej bomo pa jedli drek - gleda na razmere v tej državi.

vendar bo potem obdavčen
alcatraz
# 24.10.2013 ob 09:11
saj. pogoltnost bo uničila vse. tudi nas. tudi sama sebe.
modzo
# 24.10.2013 ob 10:37
ne razumem, kako je nekomu všeč ta sluzasta žival in da jo celo poje.

Ce ti mora biti usec to kar pojes, potem je skrajni cas da se lotis muckov in kuzkov ^^
KLIPAN
# 24.10.2013 ob 09:50
Začetek konca.
Ko bo začelo zmanjkovati kisika, bomo se mogoče zavedali, da nekaj ni v redu.
Ampak takrat bo prepozno.
apenko
# 24.10.2013 ob 10:21
Ste ta teden že jedli meduze?
oliva
# 24.10.2013 ob 11:16
Groza.
Vse skupaj.

Meduz ne bi jedla.

@fah_q:
"To me spomni na indijanski rek: ko bo beli človek pobil vse živali, posekal vse gozdove in umazal vse reke-kaj bo potem jedel, dihal in pil? Denar?"

Ja. Dobra. Za zamislit se.
DirtyHarry
# 24.10.2013 ob 10:01
človeška neumnost in pohlep sta brezmejna,
violencia
# 24.10.2013 ob 07:52
ne razumem, kako je nekomu všeč ta sluzasta žival in da jo celo poje. prav neprijetno, da zaplavaš med meduze.
pretiran ribolov je že dolgo časa velik problem in glede na naraščanje svetovnega prebivalstva in vedno boljših tehnologij za lov, bo problem vedno večji in na koncu bodo ribe živele samo še v ribogojnicah.
bratomir
# 24.10.2013 ob 14:10
predlagam kitajsko rešitev! :

naredimo seznam vseh vrst bitij( ratlin in živali), ki s svojo preštevilčnostjo ogrožajo ekosisteme, jih razglasimo za afrodizijake in postala bodo specialiteta za azijce in njihovo števil bo kmalu upadlo.
Npr.: solata iz japonskega dresnika, meduza je afrodiziak itd. ....
FOAB
# 24.10.2013 ob 09:38
pot v samouničenje je glavna lastnost neumnosti.
peter262
# 24.10.2013 ob 09:09
Dokler niso prašički ogroženi se nam ni potrebno sekirat.
Gromovnik
# 24.10.2013 ob 17:30
ZELO VAŽNO IN VEDNO BOLJ VAŽNO

PROTI OPEKLINAM
katere povzročijo meduze
v trenutku pomaga, če opečeno mesto
natremo s sveže prerezano čebulo.
Čebulni sok je močna baza, meduze
pa večinoma opečejo s kislino.

Bolečina preneha takoj - četudi natremo nekaj minut kasneje.
Prav tako ni nobenih sledi opekline, ki brez tega ostanejo
na telesu nekaj dni do dveh tednov.

Na srečo na plažah Jadrana do čebule nikoli ni posebej daleč.

osebna-izkušnja-press
bratomir
# 24.10.2013 ob 14:11
nikoli ne bom razumel,da je človeku uspelo izropati morje, oceane???

Na milijade ton hrane ...
grozny
# 24.10.2013 ob 20:55
ni problem ribolov. Problem je to da hočejo vsi ljudje jesti ribe. Dajmo jesti lokalno. Ribe samo za primorce, za štajerce pa dimljena rebrca. Če ni povpraševanja, tudi ribiči ne bi lovili takih količin. Ker pa je vsak prepričan da mora pojsti vsaj kilogramček na teden, pa četudi živi 500 km od morja pa rib seveda ni dovolj za vse.
Zuppkko
# 24.10.2013 ob 16:25
Človek ne bo nikoli samooskrben - namreč zato, ker za nas skrbi narava. Torej bi morali mi skrbeti zanjo. Namesto plenilske logike bi raje izberem simbiozo.
Ramus
# 24.10.2013 ob 10:15
"Bomo jedli meduze, ribolov pa bo nadomestil meduzolov?"

Ne, ne vračamo se v domnevno t.i. obdobje predkambrija,... pač pa umira planet in številne živalske vrste, ki živijo med seboj v odvisnosti. Poti nazaj, pa več ni,... pravzaprav gledamo agonijo umirajočega planeta.
NOB
# 24.10.2013 ob 09:27
STE DANES ZE JEDLI RIBE?

In nas davkoplacevalski denar gre za reklame ministrstva in cez nekaj let za ohranitev zivlja v piranskem zalivu. Ljudje imamo morda najvecje mozgane, ki pa nam bodo dolgorocno omogocili le samounicenje.
jan(ez)ch
# 24.10.2013 ob 09:03
okusno :) mjami še bi mami ;)
makoshark
# 24.10.2013 ob 13:35
Ne, ne vračamo se v domnevno t.i. obdobje predkambrija,... pač pa umira planet in številne živalske vrste, ki živijo med seboj v odvisnosti. Poti nazaj, pa več ni,... pravzaprav gledamo agonijo umirajočega planeta.

Planet Zemlja je star 4,5 milijarde let. Približno toliko ima še življenja pred sabo, zatem ga bo uničilo Sonce.

Živalske vrste izumirajo in so izumirale skozi celotno zgodovino Zemlje. Kar 99,9% vseh živalskih vrst, ki so kdajkoli živele na Zemlji, je izumrlo. Obstajajo obdobja, ko je bilo izumiranje množično - kot posledica naravnih katastrof ali pa izjemnih dogodkov. Eden od teh izjemnih dogodkov je bil recimo prav kisik, ki je povzročil masovno izumrtje. Hkrati pa seveda tudi množičen nastanek novih vrst.

Tudi človek je očitno tak dogodek, saj podatki kažejo, da se je stopnja izumiranja vrst s pojavom civilizacije, posebno pa industrializacije močno povečala. Kaj bo v prihodnosti, bomo pa šele videli ali pa tudi ne, pač odvisno ali bo Homo Sapiens izumrl ali ne.
evaevi
# 27.02.2014 ob 14:24
Leti komet mimo Zemlje, pa jo vpraša:
Nekam bleda si, kaj ti je?
Potoži Zemlja: Človeka sem staknila...
Pa pravi komet: Ne sekiraj se, saj hitro mine.
bratomir
# 24.10.2013 ob 14:13
nob ne štekaš,

greenpeace ima seznam rib, ki so zdrave in ne ogrožajo okolja.

Pri nas gojena ameriška postrv je najbolj zdrava( ker je v čisti vodi) in okolju prijazna ter še okusna riba za povrhu.
jan(ez)ch
# 24.10.2013 ob 13:43
sam sej umrli bomo tudi enkrat :p preden pa grem bi pa še meduzo rad jedel ;)
comrade
# 24.10.2013 ob 11:08
V življenju še nisem pojedel ribe. Moja vest je čista.
tristokosmatih
# 24.10.2013 ob 09:14
poleg tega so ta bitja potencialno izjemen vir različnih učinkovin - tudi za zdravje človeka.

So nas že začeli preparirati. Katere pa so te učinkovine? Težke kovine in radioaktivni izotopi? Bom prej pojedel rumen sneg, kot pa to svinjarijo.
HerrFlick
# 24.10.2013 ob 09:09
[img="http://awaitingbabylee.files.wordp
ress.com/2012/12/homer-simpson-drooling.jpeg"][/img]

Meduze mmmm
ksenak2
# 26.07.2014 ob 23:02
Dobra je ta- Štajerci so krivi, ker hočejo jest ribe- čeprav ne živijo pri morju. Naj jejo krape iz mlake.
ksenak2
# 26.07.2014 ob 23:01
meduze in deževniki, mnjammm, letos tudi polži vseh sort. Tiste male lahko pojemo z lupinico vred, da bodo kosti bolj močne. Na koncu nas bodo futrali kar z briketi, če naše ljubljenčke futramo s tem, zakaj ne bi tudi ljubih otrok.
evaevi
# 27.02.2014 ob 14:23
ma le kakšen umirajoči planet neki:D
mjurma2
# 25.10.2013 ob 15:32
Odgovor na naslov je jasen: Ne.
cairns
# 24.10.2013 ob 19:59
divjejabolko
Kakšen okus pa ima ena taka meduza? Jo treba speči, morda prekuhati?

Domačini na tihomorskih otokih jih zavijejo v liste bananovca. V pesek skopljejo jamo, vanjo položijo zavitek z meduzami, na zavitek pa položijo v ognju regrete kamne. Vse skupaj pokrijejo s palminimi listi. Zagotavljajo da je okus odličen.
cairns
# 24.10.2013 ob 19:55
Bomo jedli meduze, ribolov pa bo nadomestil meduzolov?

Seveda, a le če bodo imele okus po fini domači žolci.
divjejabolko
# 24.10.2013 ob 18:51
Kakšen okus pa ima ena taka meduza? Jo treba speči, morda prekuhati?
Ples
# 24.10.2013 ob 10:51
na človeško psiho delujejo pomirjujoče

Na mojo ravno nasprotno :) Saj vem, da so del narave, ampak, no, nočem jih videti ne v morju ne na krožniku ne v akvariju ...
Hilarij71
# 24.10.2013 ob 08:27
...najprej bomo pa jedli drek - gleda na razmere v tej državi.
lol37
# 24.10.2013 ob 10:29
Hosea 4:1-3
1 Poslušajte GOSPODOVO besedo, Izraelovi sinovi,
kajti GOSPOD se pravda s prebivalci dežele,
ker ni resnice ne dobrote
in ne spoznanja Boga v deželi.
2 Množijo se krivo priseganje in laž, uboj,
tatvina in prešuštvo,
prelivanje krvi zadeva ob prelivanje krvi.
3 Zato vene dežela
in se suši vse, kar prebiva v njej,
živali polja
in ptice neba,
ginejo tudi ribe v morju.
janezdolzan
# 24.10.2013 ob 07:09
Bo morda vlada to namesto dviga davkov predlagala za zagon gospodarstva?

Italija nam meduze s Padom še malo popopra in uspeh je zagotovljen!
aaaaahaaaa
# 24.10.2013 ob 09:48
To so SDS. in Vodja J.J krivi, a ne 'prišleki' !?
Nekdopac
# 24.10.2013 ob 08:23
Ma dej ne me smejat ... kakšna strokovnjakinja neki LOL
Kazalo