Tabor znanstvenikov z Inštituta Maxa Plancka v bližini jame Denisova, v kateri so našli ostanke denisovancev. Foto: EPA
Tabor znanstvenikov z Inštituta Maxa Plancka v bližini jame Denisova, v kateri so našli ostanke denisovancev. Foto: EPA
Hobit
Pritlikavi homo floresiens ali hobit naj bi živel v zdajšnji Indoneziji. Foto: Reuters

Študija je pokazala, da so denisovanci sobivali z neandertalci in da se je njihova vrsta (po)mešala tudi z vrsto, ki jo imamo za svojo, homo sapiens sapiensom. Da gre za čisto drugo vrsto "ljudi", so znanstveniki odkrili po analizi kosti prsta, ki je najverjetneje pripadal deklici, in zoba, ki je pripadal drugemu pripadniku denisovancev. Nova vrsta je sicer bolj sorodna neandertalcem kot modernemu človeku, a se je del genetske dediščine zaradi mešanja vrst vključil tudi v genski material modernega človeka.

"Mi in oni" - neandertalec, hobit in denisovanec
Ko je "človek" zapustil Afriko, so na svetu torej obstajale štiri vrste ljudi. Poleg homo sapiensa sapiensa, še neandertalci, pritlikavi homo floresiensisi ali hobiti, kot so jih poimenovali znanstveniki, in na novo odkriti denisovanci, katerih ostanke so našli v bližini jame Denisova v Sibiriji leta 2008.

Denisovanci "živijo" v Melanezijcih
Analiza DNK-ja, ki so ga pridobili iz prstne kosti in zoba, je dokazala oddaljeno sorodstvo med vrstami ljudi in znova pritrdila teoriji, da so različne vrste na področju Evrazije bivale hkrati z modernim človekom. Analize kažejo, da so se denisovanci mešali tudi s predniki današnjih Melanezijcev, saj je ima DNK prebivalcev tega dela sveta od 4 do 6 odstotkov denisovanskega DNK-ja.

Odgovor na vprašanje, kako se je njihov dedni material znašel tako daleč od kraja najdbe ostankov, je, da je vrsta poseljevala zelo veliko območje, je prepričan David Reich iz harvardske univerze. Kljub temu pa znanstveniki še niso razvozlali skrivnosti, zakaj se denisovanski DNK pojavlja le pri Melanezijcih, pri drugih narodih, pa ga, kljub njihovi domnevni razširjenosti, (za zdaj) ni zaznati.

O odgovorih znanstveniki še ugibajo
"Morda je šlo za le mimobežno srečanje z modernim človekom," razmišlja Chris Stringer iz londonskega naravoslovnega muzeja. Morda pa je do mešanja genov prišlo v razmerju 50 denisovancev in 1.000 modernih ljudi, kar je dovolj za prenos teh 5 odstotkov arhaičnih genov, ki smo jih zaznali, je še dodal.

Kdaj natančno in zakaj so človekovi "soljudje" izginili, znanstveniki še vedno niso odkrili, najverjetneje pa je njihovo izumrtje povezano s t. i. modernim človekom, saj so vse omenjene "arhaične vrste ljudi" izginile kmalu po tem, ko je "na prizorišče" stopil moderni človek, pa pojasnjuje Svante Paabo iz Inštituta Maxa Plancka, ki je opravil genetske študije ostankov.