Foto: Zmagovalni vesoljski fotografi 2014

Letos prvič tudi fotografija z roba atmosfere

21. september 2014 ob 08:03,
zadnji poseg: 21. september 2014 ob 08:40
Ljubljana - MMC RTV SLO

Od vesoljskih plinskih oblakov vodika do vode v naših oceanih - zmagovalne fotografije vsakoletnega svetovnega natečaja Astronomski fotograf leta prinesejo nedosegljive oddaljenosti in tuzemske samoumevnosti.

Britanski Kraljevi observatorij na Greenwichu vsako leto pozove svetovno javnost, tako poklicno kot amatersko, naj pokaže svoje najboljše fotografije v nekaj vesoljskih kategorijah. Letos so dobili kar 1.700 deljenih del, izhajajočih od Filipinov, Hongkonga do Kolumbije in prvič letos - celo z meja Zemljine atmosfere.

Zmagovalno je posnel Britanec James Woodend, ki je poleg častnega prvega mesta prejel še 1.500 funtov nagrade.

Nekaj zmagovalcev je zbranih v pričujoči galeriji, večino najboljših del (tako zmagovalnih kot pohvaljenih in priporočenih) pa je na ogled na zastonjski razstavi Muzeja v Greenwichu.

Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu.

Severni sij nad ledeniškim zalivom

Bled zeleni sij oddajajo atomi kisika visoko v atmosferi. Tam jih "bombardira" sončno sevanje do te mere, da zažarijo, Zemljino magnetno polje severnega pola pa jih usmerja navzdol. Fotografijo je na Islandiji posnel Britanec James Woodend.
Obalno stopnišče

Vsaka skala pripoveduje tisočletja zemeljske geološke zgodovine, a svetloba, ki se od njih odbija, poda hipno informacijo o objektu. Tista, ki prihaja z neba, pa po drugi strani govori zgodbe, ki so stare milijarde let. Foto: Chris Murphy (Nova Zelandija)
Nadoblačna popolnost

Popoln sončni mrk, posnet z letala visoko nad Kenijo. Foto: Catalin Beldea (Romunija)
Mesečev balon

Visokoatmosferski balon skoraj 30 kilometrov nad ZDA je izvor posnetka, na katerem je veliko Skalno gorovje vidno le kot gubice na zaobljenem planetu. Takšni baloni so nekoč bili meteorološka (pa tudi vohunska) ekskluziva, danes pa so vse bolj dostopni amaterjem. Mala pika v ozadju je Mesec. Foto: Patrick Cullis (ZDA)
Sledi zvezd na polju vetrnic

Fotografija gibanja prikazuje tako moč vetrnih elektrarn kot prikaz premika zvezd po nočnem avstralskem nebu. Foto: Matt James (Avstralija)
Venera in Luna

S pomočjo visoke fotografske tehnologije je južnokorejski avtor posnetka lahko uravnotežil svetlost Lune in precej bolj oddaljene (in manj svetle) Venere, ko sta prišli na navidez isti položaj na nebu. Foto: O Chul Kwon (Južna Koreja)
Hibridni sončni mrk

Precej redek tip sončnega mrka je uspelo zgodaj zjutraj v objekt ujeti Nemcu v kenijski savani. Hibridni sončni mrk večkrat preskoči med popolnim in nepopolnim. Foto: Eugen Kamenew (Nemčija)
Valovi v ribniku

Kipeča površina Sonca se nenehno spreminja zaradi nepredstavljive količine energije, ki se tam sprošča zaradi fuzije atomov, in močnih magnetnih polj. Samo površina lokalne povečane aktivnosti na levi strani bi zlahka pogoltnila desetine Zemelj, pa še bi ostalo prostora za kak Mars. Foto: Alexandra Hart (Velika Britanija)
Kalcij K

Kalcij K pomeni točno določeno valovno dolžino svetlobe, ki jo pod skrajnimi pogoji oddajajo kalcijevi ioni. Na posnetku je 1,3 milijona kilometrov dolga veja Sonca, posnetega v tej svetlobi. Foto: Stephen Ramsden (ZDA)
Meglica Heliks

Planetarna meglica Heliks podobno spada med pogoste motive, saj spominja na vesoljsko oko, ki se razteza na 700 svetlobnih letih. Je ena Zemlji najbližjih planetarnih meglic in hkrati tudi najpodrobneje preučevanih. Foto: David Fitz-Henry (Avstralija)
Meglica Tančica

Ostanek 5.000 let stare supernove, oddaljen okoli 1.470 svetlobnih let. Foto: J. P. Metsävainio (Finska)
Plejade v Kaliforniji

Kopico Plejade (na desni strani) sestavlja nekaj tisoč zvezd, ki so se "rodile" pred le okoli stotimi milijoni let. Kopica je del širše vodikove meglice Kalifornija. Foto: Bernal Andreo (ZDA)
Meglica Konjska glava

Pričujoča meglica je eden najpogosteje fotografiranih motivov nočnega neba in ameriški avtor se je moral precej potruditi, da je ponudil močno različico - navsezadnje mu konkurenco dela tudi Hubble. Foto: Bill Snyder (ZDA)
Pred stopali Oriona - NGC 1999

Fotografije, kot je ta, opazovalca opomnijo, da se v Galaksiji dogaja še precej več od le na prvi pogled vidnega. Prostor med zvezdami je le redko povsem prost. Posnetek je na Kitajskem nastajal kar osemnajst ur, da je nalovil dovolj fotonov iz sicer zelo temnega medzvezdnega prostora v Pasu Oriona. Foto: Marco Lorenzi (Kitajska)
Izgubljene duše

Planeti Venera, Jupiter in Merkur skupaj z Rimsko cesto sijejo na jezero Eyre v Avstraliji. Navidezna popolna nepremičnost na nebu je v kontrastu z gibajočimi se ljudmi na presihajočem jezeru. Foto: Julie Fletcher (Avstralija)
Diamant in rubini

Še en motiv popolnega sončnega mrka. Fotografija razkrije nekatere aktivnosti zvezde, ki jih pri belem dnevu nikoli ne bi videli. Sončeva zunanja atmosfera ali korona je vidna kot bela meglica. Bližje proti središču se pojavljajo rdeči odtenki zaradi vsebnosti vodika. Foto: Tunç Tezel (Turčija)
NGC 3718

Galaksija NGC 3718 je v ozvezdju Velikega medveda. Njeni dolgi kraki so posledica gravitacijske privlačnosti sosednje galaksije NGC 3729, ki trga dele proti sebi. Na tem posnetku je vidnih najmanj 5.000 galaksij. Foto: Mark Hanson (ZDA)