Foto: Zmagovalni vesoljski fotografi 2014
Letos prvič tudi fotografija z roba atmosfere
21. september 2014 ob 08:03,
zadnji poseg: 21. september 2014 ob 08:40
Ljubljana - MMC RTV SLO
Od vesoljskih plinskih oblakov vodika do vode v naših oceanih - zmagovalne fotografije vsakoletnega svetovnega natečaja Astronomski fotograf leta prinesejo nedosegljive oddaljenosti in tuzemske samoumevnosti.
Britanski Kraljevi observatorij na Greenwichu vsako leto pozove svetovno javnost, tako poklicno kot amatersko, naj pokaže svoje najboljše fotografije v nekaj vesoljskih kategorijah. Letos so dobili kar 1.700 deljenih del, izhajajočih od Filipinov, Hongkonga do Kolumbije in prvič letos - celo z meja Zemljine atmosfere.
Zmagovalno je posnel Britanec James Woodend, ki je poleg častnega prvega mesta prejel še 1.500 funtov nagrade.
Nekaj zmagovalcev je zbranih v pričujoči galeriji, večino najboljših del (tako zmagovalnih kot pohvaljenih in priporočenih) pa je na ogled na zastonjski razstavi Muzeja v Greenwichu.
Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu.
-
Severni sij nad ledeniškim zalivom
Bled zeleni sij oddajajo atomi kisika visoko v atmosferi. Tam jih "bombardira" sončno sevanje do te mere, da zažarijo, Zemljino magnetno polje severnega pola pa jih usmerja navzdol. Fotografijo je na Islandiji posnel Britanec James Woodend.
-
Obalno stopnišče
Vsaka skala pripoveduje tisočletja zemeljske geološke zgodovine, a svetloba, ki se od njih odbija, poda hipno informacijo o objektu. Tista, ki prihaja z neba, pa po drugi strani govori zgodbe, ki so stare milijarde let. Foto: Chris Murphy (Nova Zelandija)
-
Nadoblačna popolnost
Popoln sončni mrk, posnet z letala visoko nad Kenijo. Foto: Catalin Beldea (Romunija)
-
Mesečev balon
Visokoatmosferski balon skoraj 30 kilometrov nad ZDA je izvor posnetka, na katerem je veliko Skalno gorovje vidno le kot gubice na zaobljenem planetu. Takšni baloni so nekoč bili meteorološka (pa tudi vohunska) ekskluziva, danes pa so vse bolj dostopni amaterjem. Mala pika v ozadju je Mesec. Foto: Patrick Cullis (ZDA)
-
Sledi zvezd na polju vetrnic
Fotografija gibanja prikazuje tako moč vetrnih elektrarn kot prikaz premika zvezd po nočnem avstralskem nebu. Foto: Matt James (Avstralija)
-
Venera in Luna
S pomočjo visoke fotografske tehnologije je južnokorejski avtor posnetka lahko uravnotežil svetlost Lune in precej bolj oddaljene (in manj svetle) Venere, ko sta prišli na navidez isti položaj na nebu. Foto: O Chul Kwon (Južna Koreja)
-
Hibridni sončni mrk
Precej redek tip sončnega mrka je uspelo zgodaj zjutraj v objekt ujeti Nemcu v kenijski savani. Hibridni sončni mrk večkrat preskoči med popolnim in nepopolnim. Foto: Eugen Kamenew (Nemčija)
-
Valovi v ribniku
Kipeča površina Sonca se nenehno spreminja zaradi nepredstavljive količine energije, ki se tam sprošča zaradi fuzije atomov, in močnih magnetnih polj. Samo površina lokalne povečane aktivnosti na levi strani bi zlahka pogoltnila desetine Zemelj, pa še bi ostalo prostora za kak Mars. Foto: Alexandra Hart (Velika Britanija)
-
Kalcij K
Kalcij K pomeni točno določeno valovno dolžino svetlobe, ki jo pod skrajnimi pogoji oddajajo kalcijevi ioni. Na posnetku je 1,3 milijona kilometrov dolga veja Sonca, posnetega v tej svetlobi. Foto: Stephen Ramsden (ZDA)
-
Meglica Heliks
Planetarna meglica Heliks podobno spada med pogoste motive, saj spominja na vesoljsko oko, ki se razteza na 700 svetlobnih letih. Je ena Zemlji najbližjih planetarnih meglic in hkrati tudi najpodrobneje preučevanih. Foto: David Fitz-Henry (Avstralija)
-
Meglica Tančica
Ostanek 5.000 let stare supernove, oddaljen okoli 1.470 svetlobnih let. Foto: J. P. Metsävainio (Finska)
-
Plejade v Kaliforniji
Kopico Plejade (na desni strani) sestavlja nekaj tisoč zvezd, ki so se "rodile" pred le okoli stotimi milijoni let. Kopica je del širše vodikove meglice Kalifornija. Foto: Bernal Andreo (ZDA)
-
Meglica Konjska glava
Pričujoča meglica je eden najpogosteje fotografiranih motivov nočnega neba in ameriški avtor se je moral precej potruditi, da je ponudil močno različico - navsezadnje mu konkurenco dela tudi Hubble. Foto: Bill Snyder (ZDA)
-
Pred stopali Oriona - NGC 1999
Fotografije, kot je ta, opazovalca opomnijo, da se v Galaksiji dogaja še precej več od le na prvi pogled vidnega. Prostor med zvezdami je le redko povsem prost. Posnetek je na Kitajskem nastajal kar osemnajst ur, da je nalovil dovolj fotonov iz sicer zelo temnega medzvezdnega prostora v Pasu Oriona. Foto: Marco Lorenzi (Kitajska)
-
Izgubljene duše
Planeti Venera, Jupiter in Merkur skupaj z Rimsko cesto sijejo na jezero Eyre v Avstraliji. Navidezna popolna nepremičnost na nebu je v kontrastu z gibajočimi se ljudmi na presihajočem jezeru. Foto: Julie Fletcher (Avstralija)
-
Diamant in rubini
Še en motiv popolnega sončnega mrka. Fotografija razkrije nekatere aktivnosti zvezde, ki jih pri belem dnevu nikoli ne bi videli. Sončeva zunanja atmosfera ali korona je vidna kot bela meglica. Bližje proti središču se pojavljajo rdeči odtenki zaradi vsebnosti vodika. Foto: Tunç Tezel (Turčija)
-
NGC 3718
Galaksija NGC 3718 je v ozvezdju Velikega medveda. Njeni dolgi kraki so posledica gravitacijske privlačnosti sosednje galaksije NGC 3729, ki trga dele proti sebi. Na tem posnetku je vidnih najmanj 5.000 galaksij. Foto: Mark Hanson (ZDA)
Al. Ma.
Prijavi napako
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Kdo pa je potem njegov avtor.
Great be the manners, of the bard.
He shall not his brain encumber
With the coil of rhythm and number;
But, leaving rule and pale forethought,
He shall aye climb
For his rhyme.
‘Pass in, pass in,’ the angels say,
‘In to the upper doors,
Nor count compartments of the floors,
But mount to paradise
By the stairway of surprise.’
RALPH WALDO EMERSON
"Merlin," Poems (1847)
Ker se spodobi omeniti avtorja? :-)))