Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 17 glasov Ocenite to novico!
Rebrače se v slovenskem morju pojavljajo že tretje leto. Foto: BoBo/Tihomir Makovec
Znanstveniki upajo, da bo o prozornih, meduzam podobnih organizmih kmalu znanega kaj več, saj je Morska biološka postaja od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobila projekt, znotraj katerega bodo lahko spremljali prisotnost rebrače v našem morju in preučevali vpliv, ki ga ima na naš ekosistem, pojasni Tjaša Kogovšek. Foto: NIB/Tihomir Makovec
Pozimi število rebrač tako upade, da raziskovalci le redko zasledijo kakšen primerek in za zdaj še ne vedo, kje sploh prezimijo, opažajo le, da njihovo število že tretje leto zapored v avgustu skokovito naraste.
Rebrače vsak dan srečujejo tudi piranski potapljači. Foto: Piran Divers
Morska cvetača v Portorožu s klobukom premera pol metra, pri nas se pojavlja med julijem in septembrom. Foto: BoBo
Mesečinka se pojavlja tudi v našem morju, lovke, s katerimi opeče, pa lahko iztegne tudi meter in pol daleč. Foto: NIB/Tihomir Makovec
Meduzolov na Japonskem poteka le mesec dni, ko so meduze dovolj velike, da je dobiček boljši, a preden se začno razmnoževati, saj takrat kakovost meduze strmo upade, pojasnjuje Kogovškova. Foto: Tjaša Kogovšek
Predelane meduze so večinoma namenjene za Kitajski trg. Foto: Tjaša Kogovšek

Dodaj v

Nadležne rebrače bi lahko postale hrana za gojene ribe

Rebrače se v slovenskem morju pojavijo avgusta
27. avgust 2018 ob 06:48,
zadnji poseg: 27. avgust 2018 ob 13:47
Piran - MMC RTV SLO

Raziskovalci Morske biološke postaje Piran preučujejo, kako bi meduze in druge podobne organizme lahko uporabili za hrano, gnojilo ali kozmetiko, Tjaša Kogovšek upa, da bi namnožene rebrače lahko uporabili v ribogojnicah.

V zadnjih treh letih se je pri nas zelo namnožila tujerodna rebrača, ki avgusta obiskovalcem slovenske obale precej pokvari težko pričakovani skok v morje. Rebrača naj bi k nam prišla z balastnimi vodami. Torej z vodo, ki jo tovorne ladje, kadar plujejo prazne, uporabljajo za obtežitev. V pristanišču nato vodo izlijejo in nadomestijo s tovorom.

"Rebračo smo pri nas prvič opazili leta 2005, a se je takrat pojavilo le nekaj posameznih organizmov. Ponovno se je pojavila leta 2016 in odslej se pojavlja vsako leto. Najštevilčnejša je avgusta in septembra," pojasni Tjaša Kogovšek, raziskovalka na Morski biološki postaji Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo.


Glede na posledice, ki jih je rebrača povzročila drugje, njena prisotnost pri nas ni ravno razlog za veselje. "Najbolj odmeven primer je bil vnos rebrače v Črno morje v sredini 80. let, takrat je v morju izrazito upadla zaloga rib, kar je povzročilo kolaps ribištva," pojasni Kogovškova. Rebrače se namreč hranijo z isto hrano kot male modre ribe, hkrati pa naj bi tudi plenile ribja jajčeca. "V 90. letih so nato v Črno morje vnesli drugo rebračo, ki se hrani s to rebračo, in sistem se je po nekaj letih spet uravnal, biomasa rib si je nekoliko opomogla, ni pa dosegla ravni, ki jo je imela pred pojavom rebrače," opozarja Kogovškova in doda, da za zdaj še ne vemo, kaj se bo zgodilo pri nas, a da na Morski biološki postaji Piran že preučujejo prehranjevanje rebrače v našem morju.

Izkoreniniti se rebrače žal ne da, pravi Kogovškova: "To so planktonski organizmi, ki niso vezani na eno okolje, ampak jih morski tokovi, plimovanje, valovanje, veter nosijo okoli, zato se izloviti vseh ne da. Hkrati imajo zelo visoko stopnjo reprodukcije, so hermafroditi in lahko oplodijo sami sebe. V 24 urah pa lahko en osebek izleže nekaj tisoč jajčec." Mogoče ukrepe je po besedah Kogovškove za zdaj še težko napovedati, saj je treba najprej dobro preučiti stanje, a glede na to, da je rebrača pri nas že tretje leto zapored, raziskovalci domnevajo, da ji to okolje ustreza.


Katere meduze v slovenskem morju opečejo?
Rebrače ne spadajo med ožigalkarje, jih pa, tako kot npr. klobučnjaške meduze, uvrščamo med želatinozni zooplankton. V našem morju je tudi precej drugih meduz. Tu je morski klobuk, ki je v morju prisoten vse leto, morska cvetača pa je prisotna poleti od julija do septembra. Uhati klobučnjak se pojavlja spomladi med marcem in junijem, takrat opazimo tudi kompasno meduzo, pojasnjuje Kogovškova in doda: "Občasno se pri nas pojavi tudi mesečinka, ki opeče," Zaradi drugačnega načina razmnoževanja od prej omenjenih meduz pa je zanjo težko napovedati, kdaj se bo pojavila. "Če jih opazijo v južnem Jadranu, nam kolegi iz Hrvaške to sporočijo in potem spremljamo, ali pridejo do nas. Tu je sicer nismo opazili že od leta 2007," pravi Kogovškova. To je dobra novica za kopalce, saj ima mesečinka lovke, ki jih lahko iztegne tudi meter ali meter in pol daleč: "Ko plavaš, jih lahko niti ne vidiš, pa te lahko oplazijo."

Vse omenjene meduze so sicer ožigalkarji, kar pomeni, da imajo potencial, da ožgejo. Ali nas opečejo ali ne, pa je odvisno tudi od nas samih. "Toksini so različni in različno vplivajo na nas, zato lahko ista vrsta nekoga opeče, drugega pa ne," pojasnjuje Kogovškova. Predvsem za otroke, ki imajo bolj občutljivo kožo, je priporočljivo, da se meduz ne dotikajo.

Meduz je pri nas in po svetu vedno več
Tjaša Kogovšek je meduze preučevala tudi v sklopu postdoktorskega študija v Hirošimi na Japonskem z najbolj odmevnimi raziskovalci meduz na svetu. Dejala je, da so tako kot na Japonskem tudi pri nas pojavi meduz vedno bolj pogosti, trajajo dlje časa, meduze so vse bolj številčne. "Ravno zato, ker se pojavljajo tako množično, ker so značilne za obalne predele, jih razumejo kot nekakšne škodljivce, ki slabo vplivajo na ribištvo, saj ribičem zapacajo mreže in jim pogosto zmanjšajo ulov."

Na Japonskem imajo veliko težav z orjaško meduzo nomuro, ki tehta do 200 kg. Ko se roj teh meduz zaplete v mreže, je ribolov praktično onemogočen. Ribiči imajo stroške s čiščenjem, meduze jim uničujejo opremo, iskati morajo druga ribolovna območja, kar jim povzroča vse več stroškov. "Probleme povzročajo tudi v obratih, ki uporabljajo morsko vodo za hlajenje, npr. v elektrarnah. Ko se ob obali, kjer črpajo vodo za desalinizacijo, namnožijo meduze, morajo zapreti proizvodnjo in vse očistiti, kar predstavlja velike stroške," vse to so razlogi, pojasnjuje Kogovškova, da znanstveniki iščejo rešitev, kako ta presežek meduz uporabiti na drugačne načine.

Meduze bi lahko uporabili za gnojilo, kozmetiko in hrano
Nekatere vrste so na Japonskem že kulinarična specialiteta. V Ariaškem morju so se ribiči specializirali na lov meduz. Potem ko jih potegnejo iz vode, jih v posebnem obratu preparirajo: "Očistijo jih in potopijo v sol, zato da se voda izloči in postanejo hrustljave. Meduze nato zapakirajo in jih zaužijejo sami ali pa jih izvozijo na Kitajsko, kjer pojejo največ meduz."

Kako bi presežek meduz lahko porabili, v okviru dveh projektov preučujejo tudi na Morski biološki postaji v Piranu. V okviru evropskega projekta GoJelly raziskujejo, kako bi lahko meduze uporabili tudi kot hrano za ljudi ali za kozmetiko. "Meduze so večinoma "sestavljene" iz proteinov, tu so strukturni proteini, kot je kolagen, ki bi ga lahko uporabili v kozmetiki," pojasni Kogovškova in doda, da bi meduze morda lahko izkoristili tudi kot gnojilo, ker imajo veliko dušika.

Zelo koristna bi se lahko izkazala tudi sluz, ki jo meduze izločajo, saj je zelo lepljiva: "Nekatere analize so pokazale, da iz vode uspešno odstranjujejo nanodelce in morda bi sluz lahko uporabili tudi za nekoliko večje mikrodelce, prav zaradi perečega problema mikroplastike v morjih." Znanstveniki tako razmišljajo o izdelavi prototipa filtra, ki bi vseboval sluz meduz, in bi v čistilnih napravah odstranjeval mikrodelce.

"Poskušamo ugotoviti, ali bi iz te biomase meduz lahko naredili hrano za ribe v ribogojnici," Kogovškova opiše svoj projekt, ki ga vodi v sodelovanju z ribogojnico. Poleg morske cvetače je v igri za pridelavo hrane za ribe tudi rebrača, saj za razliko od prve nima toksinov in zato bi lahko bila celo boljša. "Ima pa več vode, več soli, manj organske snovi, za prehrano pa moramo odstraniti sol in kako zdaj odstraniti sol?" se sprašuje Kogovškova in sklene z opisom svojega raziskovanja: "Čim se zapre eno vprašanje, se že odpre drugo."

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
Murko
# 27.08.2018 ob 08:58
Sem pomotoma na naslovnici prebral: Nadležne berače... :)
rebernik
# 27.08.2018 ob 09:31
Ramus: deglobalizacija trgovine? :)
HOR
# 27.08.2018 ob 14:21
Tudi koruza in krompir ter še kaj nista avtohtoni rastlini v naših krajih...
rebernik
# 27.08.2018 ob 11:55
Verjetno vsi mikrodelci niso škodljivi. Recimo plankton. Razen, če to delajo selektivno, potem je pa zmaga.
xerces8
# 27.08.2018 ob 11:16
Hmm hmm, meduze s svojo sluzjo čistijo mikro delce iz morja? Potem je bolje, da se jih lepo pusti pri miru. ;)
Ramus
# 27.08.2018 ob 09:25
"vse to so razlogi, pojasnjuje Kogovškova, da znanstveniki iščejo rešitev, kako ta presežek meduz uporabiti na drugačne načine."

Vredu, to so gasilski ukrepi, kaj rešitev problema pri izvoru?
Ramus
# 27.08.2018 ob 09:23
Lestos sem jih tudi sam srečal med potapljanjem na Lošinju in Cresu,.... in to konkretno veliko.
MAN0
# 27.08.2018 ob 18:52
Rešitev za povečano temperaturo morja je postavitev nekaj plinskih terminalov,
kateri bodo ohlajali morje:-)
gabba
# 27.08.2018 ob 11:58
so pa nagravžne. te prov mine se kopat v naši mlakuži.
kingeston
# 29.08.2018 ob 12:52
samo nehajte s to mikroplastiko in nanoplastiko, katero so si izmislili 'ekologi' da lahko vlečejo subvencije za raziskovanje !
seven7
# 27.08.2018 ob 15:49
Kolagen?

A se ne uporablja ta za povečanje jošk?

Ene par meduz not..
rebernik
# 27.08.2018 ob 10:53
Verjetno so to raziskali. Lahko, da jih ladje res pripeljejo, ampak jih prej niso toliko opazili zaradi nižjih temperatur. Sedaj, ko so temperature višje, se pa hitreje razmnožujejo.
Ramus
# 27.08.2018 ob 10:49
Nisem prepričan, da so ravno ladje tiste, ki so pripeljale rebračo,.... temperatura Jadrana se dviguje.
Kazalo