Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 12 glasov Ocenite to novico!
Frances H. Arnold
Frances H. Arnold je postala šele peta ženska, ki je dobila Nobelovo nagrado za kemijo. Foto: Reuters
George P. Smith
"Mislil sem, da gre spet za šalo," je dejal Smith, ki je že v pokoju. Foto: Reuters
Gregory Winter
Winter, deluje na univerzi v britanskem Cambridgeu, je bil šokiran nad izborom. Foto: Reuters

Dodaj v

Nobelova nagrada za kemijo za prispevek k razvoju zelene kemične industrije

Dosežki prejemnikov bodo človeštvu prinesli koristi
3. oktober 2018 ob 13:19,
zadnji poseg: 3. oktober 2018 ob 17:45
Stockholm - MMC RTV SLO, STA

Nobelovo nagrado za kemijo letos prejmejo Američanka Frances H. Arnold in Američan George P. Smith ter Britanec Gregory P. Winter za prispevek k razvoju zelene kemične industrije.

Znanstveniki so "prevzeli nadzor nad evolucijo in jo uporabili za namene, ki človeštvu prinašajo največje koristi", so navedli na Švedski kraljevi akademiji znanosti. Tlakovali so pot k proizvodnji čistejših novih materialov in biogoriv ter k razvoju inovativnih terapij.

Frances H. Arnold nagrado prejme, ker je izvedla prvi nadzorovani razvoj encimov, to je proteinov, ki katalizirajo kemične reakcije. Te encime med drugim uporabljajo v proizvodnji biogoriv in zdravil, so sporočili na akademiji.

Smith je medtem razvil metodo predstavitev fagov, v okviru katere lahko bakteriofage uporabijo za razvoj novih proteinov. Bakteriofagi so virusi, ki zajedajo bakterije.

Winter je to metodo uporabil za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov. Danes tako proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo toksine in delujejo proti avtoimunskim boleznim, z njimi pa zdravijo tudi metastatske oblike raka.

Prejemniki nagrad šokirani
"Hvala vsem! Obožujem to razumevajočo družbo. Pretresena sem," je v tvitu zapisala 62-letna Arnoldova, ki je postala šele peta ženska z Nobelovo nagrado za kemijo. "Mislil sem, da gre spet za šalo," je dejal Smith. "Bil sem zgolj prava oseba v pravem trenutku," je dodal 79-letnik, ki je že v pokoju. Winter je medtem dejal, da je "šokiran in zadovoljen, vendar bolj šokiran". "Upam, da so pravilno izbrali," je dodal 67-letnik.

Jerala: Dosežki pomembni za farmacijo
Roman Jerala
s Kemijskega inštituta je za STA pojasnil, da je nadzorovani razvoj proteinov – encimov ali protiteles – pomemben predvsem v kemični in farmacevtski industriji.

Z nadzorovanim razvojem encimov, ki ga je kot prva izvedla Arnoldova, pospešujejo naravni proces evolucije, pri čemer lahko v enem proteinu umetno ustvarijo mutacije na izbranih ali pa vseh aminokislinah v določenem proteinu. Gre za več milijonov oziroma milijard kombinacij. S cikličnim postopkom lahko znanstveniki izboljšujejo proteine in ustvarijo takšne, ki v naravi ne obstajajo.

Ena izmed vrst nadzorovanega razvoja proteinov je fagni displej, ki ga je razvil Smith. Za ta postopek je značilno, da na površini bakteriofaga – to je virusa, ki okuži bakterijo – predstavijo protein v več kopijah. Postopek omogoči, da se izbere fag, ki ima na površini protein oziroma protitelo, ki se najbolje veže na določen virus in ga nevtralizira. Protitelo lahko tako uporabijo za diagnostiko ali zdravljenje bolezni, kot je rak.

Evolucija encimov in fagni displej sta si, kot poudarja Jerala, zaslužila Nobelovo nagrado, ker gre za tehnologiji, ki sta se dokazali v preteklih desetletjih in se tudi veliko uporabljata.

Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu je ob tem opozoril, da znanstveniki še vedno ne razumejo, kako bi proteine umetno načrtovali, torej brez podlage naravnega procesa. Če bi sami znali dizajnirati najboljše proteine, bi namreč dizajnirali samo enega. Gre pa raziskovanje v smer, da bodo čez nekaj desetletij to počeli popolnoma racionalno.

Nagrado bodo podelili lanski prejemniki
Letošnjim prejemnikom bodo nagrado na tradicionalni slovesnosti 10. decembra podelili lanski prejemniki, trije znanstveniki, ki so Nobelovo nagrado prejeli za razvoj krioelektronske mikroskopije oziroma revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v raztopinah.

Frances Arnold bo prejela polovico finančne nagrade v višini devet milijonov švedskih kron (870.000 evrov), drugo polovico pa si bosta razdelila Smith in Winter.

Objave letošnjih nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike. V petek bodo tradicionalno objavili ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir. Prihodnji ponedeljek bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo. Nagrajenca za književnost letos zaradi spolnega škandala na Švedski akademiji izjemoma ne bodo razglasili.

B. V., J. R.
Prijavi napako
Komentarji
ishgilliath
# 03.10.2018 ob 16:22
discoversci
Ah ja, bolj argumentiranega odgovora od nekoga, ki za dokazovanje zgrešenosti Nobelovih nagrad v znanosti uporabi primer Obamove Nobelove nagrade za mir verjetno niti ne bi smel pričakovat...
rastislav
# 03.10.2018 ob 16:05
discoversci
Kot nekdo iz te stroke ti lahko zagotovim, da so odkritja za katera so bile letos podeljene nobelove nagrade v praksi še kako uporabna.
Je pa ta prispevek napisan precej nestrokovno in površno tako da mmc-ju svetujem da si nekdo vzame čas in v naslednjih dneh napiše nek dalši pregledni članek o teh odkritjih. Materiala za to imate več kot dovolj.
HOR
# 03.10.2018 ob 18:55
"...Frances H. Arnold nagrado prejme, ker je izvedla prvi nadzorovani razvoj encimov, to je proteinov, ki katalizirajo kemične reakcije. Te encime med drugim uporabljajo v proizvodnji biogoriv in zdravil, so sporočili na akademiji..."

...
Brez, da se kakorkoli problematizira vrednost znanstvenih dosežkov in nobelova nagrada Frances H. Arnold pa je potrebna omemba na navedbo akademije, saj proizvodnja in uporaba biogoriv v znatnem delu ni nič bolj ekološka od samega črpanja in uporabe nafte oziroma povzroča mestoma celo več ekološke škode saj se na primer za proizvodnjo biogoriv uporabljajo in še vedno na novo sekajo znatne površine tropskega gozda in se zasedajo druge kmetijske površine za pridelavo hrane, sama eko in CO2 bilanca pa ob tem pogosto ni nič boljša ali pa je celo slabša, kot pri exploatiranju nafte...
mb128
# 03.10.2018 ob 16:40
Eh ja bral nekaj o tem in moram zapisati da se z zapisom razstislava strinjam v popolnosti. Prebral 3 oz. 4. članke in nikjer nisem zasledil besede zeleno. Skratka od kod se je piscema tega članka v članek prikradla beseda zeleno ne vem. Pravzaprav nočem niti ugibati.
Še nekaj. Pravijo da znanost in politika ne gresta skupaj oz. naj ne bi šla skupaj in zato je že več kot zanimivo, da so prejemniki te nagrade skorajda izključno iz zahodne hemisfere. Izjema so samo kakšna Malalan oz. Ang Su Či pa še slednji bi, kolikor čitam nagrado najarje odvzeli ker pač več ni po standardih zahodne hemisfere.
ishgilliath
# 03.10.2018 ob 15:47
discoversci
Spet je leto naokoli in spet moramo poslušat iste nebuloze ljudi, ki se iz nekih nerazumljvih razlogov počutijo na smrt užaljene zaradi - nagrad...
0% dodane vrednosti? Brezvezna fluskula, ki nima najmanjšega stika z realnostjo. Nobelova nagrada je za področja znanosti kjer se jo podeljuje daleč najprestižnejše priznanje (primerjava z matematikom Perelmanom in Millenial prizom je totalno zgrešena, prvič ker se za matematiko tako ne podaljuje Nobelovih in vplivnosti ne moreš direktno primerjat, ker Millenium nagrada v javnosti niti približno ni tako odmevna in seveda tudi za to, ker se podeljuje po popolnoma drugem kopitu - za reševanje starih problemov, ne za nove preboje) in je kot taka pač neverjetno dobra reklama ne samo za tiste, ki jo prejmejo, ampak tudi za vse vpletene institucije. Financiranje je pač večni problem znanosti in zato ker prepoznavnost Nobelove nagrade krepko presega okvirje zanstvene stroke (za Nobelovo ve pa res čisto vsakdo) je ravno to njena "dodana vrednost", da privlači pozornost širše javnosti in posledično sredstva v sektor, ki drugače težko najde finančne prilive. Da o tem, kakšno motivacijo predstavlja možnost takega uspeha dejanskim zannastvenikom in njihovim institucijam in kako to vpliva na celostni razvoj znanosti raje sploh ne bi.
Je nagrada spolitizirana/zamerikanizirana? Seveda, do neke mere, ampak realno je po tem tako spolitizirano tudi celotno stanje v znanosti. Pri tem je ironično to, da je izbor za Nobelovo verjetno manj "politično" kontroverzen od drugih načinov "merjenja" kakovosti znanstvenega dela, v obliki citiranja, objave člankov in podobnih metod, ki dejansko definirajo položaj znotraj znanstvenih krogov in kjer imajo bogatejše zahodne institucije resnično ogromno prednost pred recimo kitajskimi in indijskimi kolegi z manj elitnih ustanov. Romantične iluzije o nekih samotnih genijih z napačnega konca političnega spektra, ki jih Nobelov komite za nalašč ignorira so pa bolj ali manj nebuloze, v znanstvenih krogih so trenutno "vroče" tematike znane vsem in Nobelove nagrade so večinom kvečejmu češnja na torti za dosežke, ki jih je znanstvena skupnost sama "nahypala" in jim dala vrednost.
Pa btw, Feynman je na vprašanje s kom bi se srečal, če bi imel možnost pogovora z neko umrlo zgodovinsko osebnostjo odgovoril, da bi to bil njegov oče in to samo za to, da bi mu povedal, da je osvojil Nobelovo nagrado. Kasneje je zapisal, da ga je v bistvu bilo malo strah, ker je menil, da takega dosežka nikdar v življenju ne bo mogel več ponoviti... Toliko o tem, kako jo je hotel zavrnit, oziroma kako malo pomeni tako priznanje.
discoversci
# 03.10.2018 ob 17:00
@ishgilliath
Če ne znaš brat in doumet mojih komentarjev, ti lahko baje samo boh pomaga. Dvomim, da bi se Christopher Hitchens sicer strinjal z mano, ampak tako deluješ.
discoversci
# 03.10.2018 ob 16:17
https://www.youtube.com/watch?v=f61KMw5z
Vhg
discoversci
# 03.10.2018 ob 16:14
@rastislav
Ni sporno raziskovanje in aplikacije teh. Sporne so nagrade in politizacija. Že tole npr.: Nobelova nagrada za mir Obami ? Please... Farsa.
discoversci
# 03.10.2018 ob 13:53
Nobelove nagrade so popolnoma spolitizirane in bolj ali manj amerikanizirane. 0% dodane vrednosti. Kater folk pa še dela zaradi teh nagrad namenoma ? Še Feynman jo je hotu zavrnit, pa so ga prepričal, da jo vseeno vzame. Al pa Perelman, ki je zavrnil pa še bolj prestižno nagrado. od Nobelove.
discoversci
# 03.10.2018 ob 16:12
@ishgilliath
Lej model, ne bluzi pa ne dramatiziraj in si ne izmišljuj, ker izpadeš patetičen.
Kazalo