"Naše analize kažejo, da so prehodne kmetijske družbe doživele iste stopnje rasti kot njihove sodobne nabiralniške družbe," je po poročanju portala ScienceDaily povedal profesor antropologije na univerzi v Wyomingu Robert Kelly.

Ekipa - sestavljali so jo raziskovalci z omenjene univerze in s Harvard-Smithsonianovega centra za astrofiziko - je analizirala datume ogljikovih izotopov vzorcev, ki so jih pridobili v Wyomingu in Koloradu iz oglarskih kop. Te namreč predstavljajo najneposrednejšo obliko zapisa dejavnosti prazgodovinskih ljudi.

Močno pospešili rast
Analiza je pokazala, da je bila rast prebivalstva - lovcev in nabiralcev - na območju omenjenih dveh zveznih držav v obdobju med 13.000 in 6.000 let pred našim štetjem okoli 0,041- odstotna. To pa je stopnja, po kateri so rasle tudi takratne evropske družbe, in je hkrati dolgoročna stopnja, po kateri je človeško prebivalstvo raslo do pred približno 200 leti, ko so se drastično začeli spreminjati številni dejavniki. Človeštvo sicer danes raste po enoodstotni stopnji.

"Ista izmerjena stopnja rasti za različne populacije, ki so živele v zelo različnih okoljih in uporabljale različne preživitvene tehnike, kažejo, da so bili podnebje in/ali drugi biološki dejavniki (npr. bolezni) tisti, ki so uravnavali dolgoročno stopnjo rasti svetovnega prebivalstva zadnjih 12.000 let," je poudaril Kelly.

Odkritje je pomembno, saj gre v nasprotju z do zdaj splošno sprejeto razlago, da je razvoj kmetijstva pred približno 12.000 leti pospešil rast svetovnega prebivalstva.