Kristali v zlitini se hitro prerazporedijo v plasti brez omembe vrednega trenja med njimi, kar naj bi bil ključ do dolgoživosti predmetov iz zlitine. Foto: Raziskovalna skupina Richarda D. Jamesa
Kristali v zlitini se hitro prerazporedijo v plasti brez omembe vrednega trenja med njimi, kar naj bi bil ključ do dolgoživosti predmetov iz zlitine. Foto: Raziskovalna skupina Richarda D. Jamesa

Zlitina spada v skupino martenzitov, kovinskih kristalov, ki zlahka menjujejo med dvema oblikama postavitve atomov. Vir energije za spremembo je navadno toplota. Glavna omejitev do zdaj znanih martenzitov (mešanice niklja in titana) je v tem, da se relativno hitro iztrošijo in prelomijo.

Nova mešanica, o kateri poroča znanstvena publikacija Nature, pa je sestavljena iz cinka, zlata in bakra in lahko prestane več 10.000 sprememb skoraj brez poškodb.

Kot poroča BBC, martenzitni materiali spremenijo obliko ob gretju ali ohladitvi, saj se pri tem atomi nenadoma prerazporedijo. So že v praktični uporabi, denimo pri samodejno odpirajočih se oknih na steklenih rastlinjakih, pa tudi na teleskopu Hubble, kjer samodejno usmerjajo sončne celice proti Soncu.

Avtorji raziskave, raziskovalna skupina s profesorjem Richardom D. Jamesom na univerzi v Minessoti, ZDA, mogočo uporabo nove zlitine vidijo predvsem v napravah, ki bi neposredno pretvarjale toplotno energijo v električno. Primer: naprava bi odvečno toploto, ki jo proizvaja računalnik, uporabila za polnjenje njegove baterije ali pa pametnega telefona.
Video: primer predmeta iz "pametne kovine":