Vaša ocena: 
Ocena 3,4 od 10 glasov
Ocenite to novico!
Neodim, disprozij, indij, telur in galij je peterica redkih kovin, ki jih države EU-ja večinoma uvažajo s Kitajske, od njih pa so odvisne "zelene tehnologije".
Pomanjkanje redkih rudnin bi lahko ogrozilo razvoj zelenih tehnologij, opozarjajo znanstveniki evropskega raziskovalnega centra JRC v Bruslju. Evropa je zelo odvisna od uvoza petih redkih rudnin, ki so ključne za npr. proizvodnjo varčnih sijalk in podobnih naprav, ki zmanjšujejo porabo energije in izpuste toplogrednih plinov.
Kritična je predvsem preskrba z neodimom, disprozijem, indijem, telurjem in galijem. Te redke kovine so ključne pri razvoju zelene tehnologije in okolju prijazne proizvodnje, zato je povpraševanje po njih v svetu vse večje. Poleg povpraševanja so redke tudi zato, ker jih je mogoče najti le v nekaterih državah, največ predvsem na Kitajskem, kar je povezano tudi z določenimi političnimi tveganji, opozarjajo v centru, ki deluje v okviru Evropske komisije.
Ključni dobavitelj – Kitajska
Če bi se v Evropi na primer odločili za veliko razširitev uporabe sončne tehnologije, bi za to potrebovali polovico svetovne proizvodnje telurja in četrtino proizvodnje indija. Večja uporaba vetrne tehnologije bi na primer zahtevala velike količine neodima in disprozija (približno štiri odstotke svetovne proizvodnje). Večina dobave teh kovin pa v Evropo prihaja prav s Kitajske, opozarjajo v JRC-ju.
V JRC-ju so zato predlagali več ukrepov, da bi se EU izognila pomanjkanju teh materialov in si zagotovila gladko izvajanje evropskega Strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET), s katerim naj bi pospešili razvoj in uporabo zelenih tehnologij v energetiki.
Recikliranje tudi redkih kovin
Tako naj bi na primer pospeševali recikliranje teh materialov in skušali iskati njihovo zamenjavo z drugimi. Lahko bi razvijali tudi alternativne tehnologije ali pa na primer začeli iskati te rudnine tudi v Evropi in odpirati rudnike, predlagajo.
Center JRC je sicer poglobljeno študijo uporabe redkih rudnin izvedel v okviru izkoriščanja jedrske, sončne, vetrne in biomasne energije ter njihove uporabe v tehnologiji zajemanja in skladiščenja ogljika, pa tudi pri gradnji električnih omrežij. V prihodnje bo preučil tudi uporabo teh strateških materialov pri proizvodnji električnih vozil, gorivnih celic in pri tehnologiji za skladiščenje energije, napovedujejo v JRC-ju.
bi mogla še indija malo zreducirat svoje vrste...sicer pa prej ko slej bomo prišli do neizbežnega konflikta...vojne
Največ boste/bomo prispevali, če bomo manj trošili pa ne € ampak energije. Tisti, ki se tu neki tipkarsko kregate, niste čist nč zeleno osveščeni. Svoje atome energije bi lahko bolj zeleno uporabili. To velja za večino Slovencev. Pravjo, če bi foušija gorela, se bi lahko 2 zime zastojn grel, pa gorenjska bi bila najbolj osvetljena - iz vesoljske postaje jo bi iz okna lahk s prostim očesom vidu s sončnimi špegli. Na račun slovenske foušarije bi blo velik CO2 prihranka:) sam mal iskoristka, k jo neznamo nadzorovat!
Pejte tečt ali pečt piškote ali pa preberite knjigo; Varovanje okolja v avtomobilski industriji - Dušan gruden, frišna bukva, ko topla žemljica je. Enim dopovedujete kje se nahaja element v periodnem sistemu....jou-jou-jou:)
Ves t.i. razviti svet je zadnja desetletja selil proizvodnjo v nerazvite države, zapirali so se evropski rudniki pod izgovorom ekologije, na drugi strani sveta pa so se odpirali nekajkrat večji rudniki svega-i-svašta. Danes razviti svet šele začenja dojemat, da je njegova splošna samooskrba kilava. Na naših policah praktično ni več Made in EU izdelkov. Mura in podobne tovarne so nemočne proti raznim H&M koorporacijam, ki vse svoje izdelke šivajo v bangladeških tekstilsko-usnjarskih getih. Podobno se dogaja v lesni industriji (ima IKEA kak made in Sweden izdelek na policah?). In enako oz. še hujše je področje metalurgije, kjer se šele zdaj ugotavlja, da je EU zaradi pritiskov ekoloških krogov in finančnih kalkulacij že skoraj vso industrijo preselila na Kitajsko. Načeloma bi bilo vse fino, če ne bi Kitajska s stalnim spreminjanjem davčne in carinske politike stalno zafrkavala zahodnih partnerjev.
Če poenostavim: EU in ZDA sta sama svoja talca. Dolgoletno forsiranje izseljevanja dela z nizko dodano vrednostjo se počasi začenja vračati. Poti končnih izdelkov niso več pod popolno kontrolo.
pridobivanje teh kovin je izredno UMAZANO!! ampak za nameček pa v evropi mi iz tega proizvajamo ZELENO tehnologijo!!! LOOOOOOOOOL
ne vem ali se samo meni zdi, da je to eno samo metanje peska v oči od naših kvazi zelenih ali kaj???
najraje bi vsakemu zelenemu extremistu focn pripopal...
Sicer pa kot je nekdo rekel, da se bo začela kolonializacija, ko bo teh kovin zmanjkalo - v Kongu zahodne družbe že kopljejo rudo koltan, ki je nepogrešljiva pri proizvodnji sodobne tehnologije, zaradi česar tam že dolgo časa poteka vsesplošno izkoriščanje ter beda, razni lodi, ki držijo roko nad tem, pa ljudi vpletajo tudi v državljanske vojne, ki tam potekajo že kakih 20 let.
Nikogar ne zanima, da KRŠKO IZGLEDA KOT NAJBOLJ VERJETEN VIR radioaktivnega joda v evropi, vsaj po podatkih European Radiological Data Exchange Platform?
preverjeno
(European Radiological Data Exchange Platform)
http://eurdep.jrc.ec.europa.eu/Basic/Pag
es/Public/Home/Default.aspx
Povišane vrednosti I -131, CS -137, CS-134, i-132, CO-60 v okolici NEK KRŠKO!
NEK citiran kot mogoč vir zaznanega joda v evropi.
One potential source is the Krsko nuclear power plant in Slovenia. In looking at the available data for EURDEP and the reports from other countries this appears to be a location of higher levels of Iodine 131 and also Cesium 137 found at monitoring stations near the plant. The iodine 131 levels near the plant are also relatively high and create a path of traces of radiation going north from the plant area. Cobalt 60 was also detected near the plant.
http://radioactive.eu.com/index.php?opti
on=com_content&view=article&id=6
09:european-radiation-leak-update-nov-13-2011&catid=95:radioactive-news-13-november-2011&Itemid=223
problem bi se porajal le pri pesku, ki bi erodiral te naprave ob vznožju, vendar če se vse skupaj dvigne za 2 metra nad tlemi in podnožje ustrezno začiti pa dobimo na milijarde GWh ... vse pa po ustreznih vodih do njenih uporabnikov
To ni res, silicija je kot dreka (če ne drugega, poglej wiki), izkoristek zelenih tehnologij pa je že tako dober, da jih malo bolj "znani" (sploh nevem kje naj začnem) uporabljajo čedalje več.
Je pa nadvse hecno tole... zelene tehnologije, svetla prihodnost Sveta in človeštva, drugače imenovana tudi obnovljiva energija (za razliko od fosilnih goriv) potrebuje surovine, ki jih bo zmanjkalo, če bomo resno zastavili s temi "obnovljivimi" viri energije.
Sicer pa podpiram uporabo zelenih tehnologij, ker je to dolgoročno edina rešitev, da ne bomo živeli v smetnjaku.
f_elements_in_Earth's_crust
Kitajska izkoplje 97% svetovne porabe cerija in ostalih elementov (ang. rare earths). Izraz redki elementi/kovine ne pomeni, da jih je zelo malo, ampak je ime za 17 elementov. Cena se giblje od 60 do 1000 ali več $ za funt (0,45kg), odvisno za kateri element gre.
Glede na to, da se poraba veča, bi bili rudniki tudi kje drugje, vendar na zemlji ni prav veliko lokacij, kjer bi se splačalo odpreti rudnik. Notranja Mongolija je edina zaenkrat znana lokacija, kjer so skoncentrirani v velikih količinah. Drugače niti niso tako redki, so prisotni v vsaki prsti. Na zemlji so dosti bolj pogosti kot zlato in ostale žlahtne kovine (200× večja količina) Kot recimo zlato, ki je raztopljeno v morski vodi, pa ga je nemogoče dobiti ven v večjih količinah.
Še lista elementov po količini v zemeljski skorji:
neodim in disprozij se ne uporabljata samo v vetrni energiji. kapiš?
platina (Pt) je v periodnem sistemu na oseminsedemdesetem (78) mestu. eno mesto pred Au. naj bi bila štirikrat redkejša kot zlato in je temu primerna cena. zato je v zlitinah ,ker čista je enostavna predraga.
pojdi spat.
Večja uporaba vetrne tehnologije bi na primer zahtevala velike količine neodima in disprozija (približno štiri odstotke svetovne proizvodnje).
Ta stavek je pa prav za možgane oprat. Ostalih 96% pokupijo vesoljci ali kaj?
Vse naše "odslužene" tehnološke naprave katere bi lahko reciklirali pa končajo na Indijskih smetiščih ali v morju okoli Afrike-To je najceneje:(
in velik bi se prsparar ce nebi bilo vse naravnano tko, da folk ze nedolznost prodaja sam da dobi usak tret pondelk nov iphone...
dovolj je vsega za vse, sam ce bi se uporabljale stvari smotrno ne pa samo za to da se veca gospodarska rast...k pa nakonc kakrsnakoli je, je premejhna :) k itk use temelji na enih kreditih iz zmisljenega denarja kerih obresti se sploh nakonc ne da izplacat
k pa kdo predlaga kake spremembe, ga pa oznacjo za eko fasista....bohnedej da bi se kdo odreku televiziji u spalnici...zarad kere nakonc se seksa ne vec :)
rajs se zbomba se kako drzavo pa se dobi surovin se za kako leto vec....
zivel kapitalizem, pa ce gre vse k vragu ...kajneda
JRC oz. agencija EU-ja opozarja predvsem na pretirano odvisnost od redkih kovin, ki jih v veliki meri pridobiva Kitajska. Proizvodnja omenjenih petih kovin je trenutno skoraj izključno v domeni Kitajske, ki pa zaradi lastnih potreb in razvoja že uvaja omejitve na izvoz teh kovin.
Litij - več kot polovico ga pridobivata Čile in Argentina, polovico vseh znanih rezerv je v Boliviji, njegova proizvodnja pa presega 20 tisoč ton, kar je 100-krat več kot se pridobi omenjen peterice.
Kovina ali zemlja? Redki zemljski elementi bo najbolj prav.
Brez njih bi se življenje ustavilo
Ob konferenci o trajnih magnetih iz redkih zemelj in njihovi uporabi
Delo, 09.09.2010
Če bi bilo prejšnji ponedeljek mogoče v zraku občutiti pomen gostov na Bledu, bi energija nad tem našim alpskim biserom kot poveznjen zvon iz blejske legende pritiskala k tlom. Pod njim bi se mešal pomen diplomatske elite z vseh koncev sveta, domačih opazovalcev in komentatorjev strateških izzivov sodobnega življenja, ki so zaokrožali tradicionalni blejski strateški forum, s pomenom vrhunskih znanstvenikov, ki so jih na Bled pritegnili trajni magneti iz redkih zemelj. Slednji – trajni magneti – so prevevali obe skupini: politične in diplomatske stratege nezavedno z izdelki, brez katerih si življenja ne moremo več zamisliti, njihove snovalce in raziskovalce pa so družili čari in obeti, ki jih ti magneti oziroma njihova možna uporaba budijo v raziskovalno živahnih glavah.
Silvestra Rogelj Petrič
Magneti nas seveda obdajajo že od nekdaj, saj ležijo v zemeljskih tleh in njihovo privlačno silo nekatere živali mnogo bolje zaznavajo kot človek in se po njej orientirajo. Vgrajeni v izdelke sodobne tehnologije, ki so postali že nepogrešljiv del našega vsakdanjika, pa vse bolj usmerjajo tudi naše življenje. Brez magnetov iz redkih zemelj ne bi imeli mobilnih telefonov, LCD-zaslonov, računalnikov, ne bi se pregledovali z magnetno resonanco, ne bi izrabljali virov obnovljive energije in ne bi imeli za uporabnika prijazne bele tehnike in zabavne elektronike.
Magneti iz redkih zemelj tako sploh niso tako redki, kot bi si mislili ob podatku, da so pridobljeni iz redkih zemelj. Tudi sicer samo ime redke zemlje zavaja. Kot pojasnjujeta predsednica konference in svetovno priznana raziskovalka teh magnetov prof. dr. Spomenka Kobe z ljubljanskega inštituta Jožefa Stefana in podpredsednik konference dr. Boris Saje iz idrijskega koncerna Kolektor, enega glavnih proizvajalcev magnetov iz redkih zemelj v Evropi, elementi redkih zemelj po fizikalno-kemijskih lastnostih spadajo med lantanide – torej jih najdemo v zgornji od spodnjih dveh vrstic pod periodnim sistemom, ki se številnim naravoslovno nepoučenim zdita odvečen privesek.
»Ime je nastalo pravzaprav iz zgodovinskih razlogov,« pravi dr. Kobetova. »Njihove fizikalno-kemijske lastnosti so precej podobne, kar pri ločevanju povzroča težave. Ker jih tehnično dolgo nismo bili sposobni rafinirati kot posamezne elemente in ker zaradi svoje reaktivnosti v naravi ne nastopajo kot elementarne kovine, so raziskovalci domnevali, da jih je malo. Od tod naziv redke.«
Razvoj tehnologije rafinacije kovin pa je razkril, da lantanidi obstajajo tudi kot posamezni elementi. Širšo praktično uporabo so doživeli konec 50. in na začetku 60. let prejšnjega stoletja, ko so bile metode rafinacije postavljene na industrijsko raven.
Elementi redke zemlje niso redki
V resnici torej elementi redke zemlje niso redki, ampak jih v zemeljski skorji najdemo toliko kot bakra, niklja, cinka ali kroma. Stroka jih pozna že več kot dvesto let. »Prvi mineral gadolinit je bil odkrit že leta 1787 na Švedskem, zadnji element redkih zemelj, prometij, pa šele leta 1945,« pojasnjuje dr. Saje. »Ker ga v naravi ne najdemo, je bil sintetiziran umetno, v okviru ameriškega jedrskega programa. Kot zanimivost naj povem, da ker imajo elementi redkih zemelj zanimive optične lastnosti, so jih najprej uporabljali za premaze mrežic plinskih svetilk na začetku prejšnjega stoletja. Glede na to, kakšno barvo, s katero bo svetila vaša plinska žarnica, ste si zaželeli, ste uporabili oksid ustrezne redke zemlje. Izdelovali so jih v tovarni Treibacher blizu Celovca, ki ima še vedno proizvodnjo zlitin iz redkih zemelj na Ravnah na Koroškem. Tudi danes je velik porabnik teh elementov industrija varčnih žarnic. Druga široko znana uporaba pa je bila za kresilne kamenčke v vžigalnikih. Najdete jih med drugim v zaščitnem znaku evrskih bankovcev – zaradi svojih optičnih lastnosti se uporabljajo kot medij za optično prepoznavanje ponaredkov.«
Kitajska strateška prednost
Kljub temu da, gledano znanstveno, ti elementi niso redki, pa so redki gledano strateško, kar bi zelo verjetno bilo poudarjeno, če bi oba pomembna zbora v uvodu omenjenih gostov, diplomatskega in znanstvenega, združili. S strateškega vidika je bolj kot vprašanje, koliko je teh elementov v naravi, aktualno vprašanje, kje so in kje jih izločajo. In tu se razkrije pomemben podatek: kar 98 odstotkov vseh elementov redkih zemelj za današnjo uporabo prihaja iz Kitajske. Sami elementi redkih zemelj sicer obstajajo, kot rečeno, marsikje, na primer v ZDA, Kanadi, Rusiji, Braziliji, Avstraliji, Indiji. Toda tako rekoč vse metalurške dejavnosti, ki omogočajo izdelavo redkih zemelj v kovinski obliki, kakršno uporablja industrija trajnih magnetov, potekajo na Kitajskem. Kitajska ima torej moč, da se lahko znajdemo brez sestavnih delov za delovanje mobilnih telefonov, računalniških zaslonov in še in še.
»Brez elementov redkih zemelj danes denimo ne bi delovali nekatere vetrne elektrarne, hibridni oziroma električni avtomobili, magnetna resonanca, diode LED, LCD-zasloni, računalniki, fotovoltaični paneli, zabavna elektronika, bela tehnika, katalizatorji,« našteva dr. Kobetova. »Trajni magneti iz redkih zemelj poganjajo računalniške diske, uporabljeni so v celi vrsti senzorjev v avtomobilih (brez njih ne bi imeli ABS, EPS, ESR) in omogočajo miniaturne mobitele z barvnim zaslonom. Na področju zmanjševanja uporabe energije in virov 'zelene' energije se uporabljajo v generatorjih vetrnih elektrarn, za pogon električnih avtomobilov, avtomobilskih sistemov stop & go in zavor z regeneracijo energije. Pri pripomočkih, ki jih dnevno uporabljamo, jih najdemo na primer v motorčku, ki omogoča vibracijski način zvonjenja v mobilnih telefonih, ali pa v nekaterih baterijskih zobnih krtačkah.«
Slovenija med vodilnimi proizvajalci v Evropi
Ob vsem naštetem šele pridobi pravo veljavo podatek, da je Slovenija ena redkih držav v Evropi, ki kljub močni konkurenci Japonske in Kitajske proizvaja magnete in izdelke iz njih v najvišji kvaliteti. Za to so po mnenju dr. Kobetove in dr. Sajeta zaslužni tako raziskovalci, ki na tem področju delujejo že več kot dvajset let, kot gospodarske družbe, ki se niso uklonile usmeritvi večine evropskih in ameriških proizvajalcev in proizvodnje niso preselile na Daljni vzhod.
»Gospodarske družbe v Sloveniji, vezane na trajne magnete iz redkih zemelj, so poleg Kolektorja še Domel, Iskra Avtoelektrika, Iskra Mehanizmi, Magneti Ljubljana, RLS Ljubljana, če naštejemo samo nekatere,« pravi dr. Saje. »V koncernu Kolektor deluje predvsem divizija za komponente in sisteme v avtomobilski tehniki, in sicer skupine za elektroniko in pogone, rotorje in magnetne dele. Neposredno s proizvodnjo komponent na podlagi magnetov iz redkih zemelj se ukvarjata Kolektor Magnet Technology iz Essna ter Kolektor Magma iz Ljubljane. Njune izdelke najdemo pri večini avtomobilov, na primer črpalke hladilne tekočine in rotorje kompresorjev klimatskih naprav, prav tako v razmeroma preprostih aplikacijah, na primer modelih električnih vlakov za starejše otroke.«
Ideja prirediteljev konference je bila poleg osvetlitve glavnih znanstvenih dognanj tudi povezati akademsko in industrijsko področje. To namreč omogoča hitrejše razvojne aktivnosti, od specifičnih raziskav materialnih lastnosti do razvoja izdelka, ki ga lahko razvijalci ponudijo trgu. V raziskovalni sferi so tako predavatelji obravnavali vprašanja študija kemijske sestave, ki naj bi privedel do določenih ciljnih fizikalno-kemijskih lastnosti, in vprašanja, kako se material obnaša oziroma deluje v različnih okoljih.
Material za kanadsko zimo in singapursko poletje
»To pomeni, da moramo proučiti, kako se material odziva, če ga izpostavimo kombinaciji koncentracije, tlaka, temperature in časa,« pojasnjuje dr. Kobetova. »Na primer, kako se bo odzival na severu Kanade pozimi ali pa v Singapurju poleti. Če je vgrajen v vaš avto, si želite, da bo vžgal ali da bo porabil šest litrov goriva na sto kilometrov ne glede na to, kje ga vozite, in predvsem, da v skrajnih razmerah ne bi odpovedal. Včasih,« poudarja dr. Kobetova, »je zato treba razviti metode, s katerimi bomo napovedali obnašanje materiala v ekstremnih razmerah, tako da isti izdelek izpostavimo različnim testom.«
Na konferenci so namenili pozornost tudi vprašanju za prihodnost: kateri elementi in njihove kombinacije bi nam lahko omogočali spojine, ki dajejo zaželene fizikalno-kemijske lastnosti. »Ne da bi jih fizično, v laboratorijih naredili, ampak da bi jih predvideli iz izračunov na podlagi njihove elektronske strukture,« poudarja dr. Kobetova. »Najprej moramo vedeti, ali so sploh termodinamsko možne, in če so, kakšne ciljne lastnosti lahko s temi kombinacijami dosežemo. Upamo, da bodo to lastnosti, ki jih potrebuje katerokoli tehnično-proizvodno področje za prodorne izdelke na trgu.«
Ja kot je povedal @mk89, ko bo draga neka kovina se bo začelo nekje kopat. To je samo da se drži cena visoko. Prvo pravijo, da pačasi zmanjkuje potem spet dobijo nova nahajališča.
Vendar če se material reciklira, potem ni problem.
Po mojem članek govori o t.i. redkih zemljah - kar litij ni. Pač spet en prevod tujega članka, kjer moraš ugibati, kaj je bilo sploh mišljeno.
Kovin ne bo fizično zmanjkalo, gre se za stroške pridobivanja. Ko bo kitajski galij predrag, ga bodo začeli kopat drugje.
Kaj pa potem?? Ljudi vedno več, surovin za LCDje, ter ostalo tehnologijo pa nebo več. Kaj bo pa pol? Al bomo poskusili pokradit tuje planete, sam tm ni take diverzitete.