Tri metre dolgega plenilca, ki je hodil le po zadnjih nogah in je živel približno pred 231 milijoni let v obdobju triasa, so poimenovali Carnufex carolinensis, kar v latinščini pomeni karolinski mesar, zaradi njegovih grozovitih sposobnosti. Po navedbah paleontologov, ki so izkopali njegove ostanke, gre zgodnjega predstavnika veje krokodilov, ki se od sodobnih predstavnikov razlikuje po tem, da ni prebival v vodi in se ni premikal z vsemi štiri udi.

Živel je skupaj z rastlinojedimi plazilci, znanimi kot aetozavri, zgodnjimi sorodniki sesalcev, in z drugimi plazilskimi plenilci, kot so bili v vodi živeči fitozavri. Paleontologi iz Severne Karoline so izkopali dele lobanje, hrbtenice in prednjih udov "karolinskega mesarja" in nato tudi izdelali tridimenzionalni model njegove lobanje, pri tem pa so si pomagali tudi z bolj ohranjenimi lobanjami njegovih tesnejših sorodnikov.

Carnufex je živel, tik preden so se pojavili prvih dinozavri, ki so bili sprva precej skromna bitja, nato pa so se razvili v dominantne kopenske živali na Zemlji. Odkritje Carnufexa nekako potrjuje hipoteze, da so bili pred dinozavri krokodili in njihovi bratranci najbolj strašni plenilci v obdobju triasa. Pripadniki plazilcev reda Rauisuchia, prav tako sorodniki krokodilov, so bili namreč tudi veliki štirinožni plazilci, ki so v dolžino merili tudi do 8 metrov.