Po Korunovi oceni sta napravo, ki stane 10.000 evrov, zelo dobro sprejeli tako strokovna kot tudi širša javnost. Foto: Aktivna signalizacija Korun
Po Korunovi oceni sta napravo, ki stane 10.000 evrov, zelo dobro sprejeli tako strokovna kot tudi širša javnost. Foto: Aktivna signalizacija Korun

Korun iz mariborskega podjetja Aktivna signalizacija Korun je na novinarski konferenci pojasnil, da so omenjeni detektor razvili v veliki želji, da se poveča varnost na nezavarovanih železniških prehodih, nepreglednih cestnih odsekih in v garažnih hišah. Naprava namreč izredno poveča varnost prometnih udeležencev, kadar so v neposredno nevarnosti, da trčijo.

Naprava se namesti nad znak ali samostojno
Po Korunovi oceni sta napravo, ki stane 10.000 evrov, zelo dobro sprejeli tako strokovna kot tudi širša javnost, zanjo pa so med drugim prejeli tudi srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije.

Naprava se kot ogledalo preprosto namesti nad že obstoječi prometni znak ali pa kot samostojen znak. Do zdaj so jo namestili na šestih lokacijah, in sicer v Mariboru, Žalcu, Celju in Radečah.

Detektor uporablja dva senzorja ali več senzorjev, ki merijo v nevidni kot udeležencev prometa. Ko naprava zazna udeležence prometa na prednostni ter neprednostni cesti hkrati, poda udeležencu, ki je na neprednostni cesti, opozorilo o nevarnosti trka z drugim udeležencem prometa, je dejal Korun in poudaril, da naprava posreduje samo, ko grozi možnost trka, in je vozniki ne smejo dojemati kot semafor.

Naprava se napaja na sončno energijo
Naprava lahko zazna bližajoče se motocikle, avtomobile, vlake, celo kolesa in ljudi, napaja pa se s sončno energijo. Programska oprema pa omogoča pregled nad lokacijami detektorjev, statusom obratovanja, številom posredovanj naprave, hitrostjo vozila na odsekih ter časovnimi intervali v grafih in preglednicah.

Žalski župan Janko Kos je povedal, da je žalska občina finančno podprla Korunovo inovacijo in se odločila, da napravo namesti na kritičnem odseku v Novem Celju pri Žalcu.

Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je pojasnil, da se največ prometnih nesreč v Sloveniji še vedno zgodi zaradi prevelike hitrosti. Ob tem je postregel s podatkom, da je lani na slovenskih cestah zaradi neupoštevanja pravil prednosti umrlo 20 ljudi, prvič po 20 letih pa so policisti lani zaznali močan upad prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki.