Letošnji glasniki znanosti. Foto: Lea Širok
Letošnji glasniki znanosti. Foto: Lea Širok

Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem je trinajstič podelilo nagrade in priznanja glasnik znanosti. Direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost József Györkös je v nagovoru opozoril na negativne učinke, ki jih ima krčenje proračunskih sredstev na razvoj znanstvenih dosežkov. V zadnjih štirih letih je denarja za vse raziskave, tudi tiste v gospodarstvu, namreč kar za tretjino manj.
Letošnji glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalcev je strokovnjak s področja novejše zgodovine Borut Klabja (na fotografiji v sredini), ki je med drugim prejel prestižno podoktorsko štipendijo Marie Curie.
Kot obetavni mladi raziskovalec je nagrado glasnik znanosti dobil raziskovalec s področja aplikativne kineziologije Uroš Marušič (na fotografiji četrti z leve). Na prihodnost gleda optimistično. Treba se je le ozreti po svetovnem znanstvenem prizorišču, pravi: "Če imaš neki cilj, motiv, potem te nihče ne more ustaviti. So sicer številne prepreke, ampak ne glede na to se da marsikaj ustvariti."
Da sta znanje in sodelovanje s strokovnjaki ključna tudi za razvoj kmetijstva, je prepričan Angelo Hlaj (na fotografiji skrajno desno), dobitnik častne plakete za prispevek k razvoju slovenskega oljkarstva. Njegov oljčnik v Dekanih je z leti namreč postal pravi univerzitetni laboratorij. "Znanstvena osnova nas je prinesla, lahko se kar pohvalimo, v vrh kakovosti oljčnega olja, tako da naši oljkarji zunaj dobivajo vrhunska priznanja. Ampak vse to je rezultat dela, znanja, strokovne podpore, ki jo imamo."
Kot raziskovalna skupina je nagrado glasnik znanosti prejel Inštitut za kineziološke raziskave (skrajno levo na fotografiji je predstojnik Boštjan Šimunič), prvo posebno priznanje pa je dobila strokovna sodelavka Patricia Kompara (na fotografiji druga z leve).
Za uveljavitev in večjo prisotnost znanstvenih dosežkov v mednarodnem prostoru pa bo država raziskovanju morala nameniti več denarja. Direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jožef Györkös: "Morda zveni klišejsko, ampak dejansko je tako. Uspeh na evropskih projektih je pogojen z obsegom financiranja doma."
Vseh posledic takšne politike še ni mogoče oceniti, znanih je pa nekaj skrb vzbujajočih dejstev, opozarja Györkös: "Najbolj se pozna pri zmanjševanju števila mladih raziskovalcev in pri samem financiranju programskih skupin, ki so pa jedro vsake znanosti."
V koprskem ZRS-ju se tega dobro zavedajo. Za ohranjanje visoke kakovosti in razvoj raziskovalnega dela pa nujno potrebujejo ustrezno infrastrukturo. V prvi vrsti so to sodobno opremljeni laboratoriji. Direktor ZRS-ja UP-ja Rado Pišot: "S selitvijo centra za mediteranske kulture v Livade - upamo, da v kratkem - se bo to delno razbremenilo, prav tako kot s selitvijo inštituta za kineziološke raziskave."
Vsebinski in organizacijski poudarek podelitvi glasnika znanosti je letos prispeval Inštitut za oljkarstvo, ki ohranja tradicijo in umeščenost oljke v primorski in slovenski prostor.