Se je kultura začela razvijati vzporedno s padcem testosterona v telesih naših prednikov pred približno 150.000 leti? Foto: Mestna hiša Vilafranca
Se je kultura začela razvijati vzporedno s padcem testosterona v telesih naših prednikov pred približno 150.000 leti? Foto: Mestna hiša Vilafranca


Čeprav so prvi fosilni dokazi o obstoju modernega človeka stari približno 200.000 let, pa sta se izdelovanje naprednih orodij in umetnost začela na široko pojavljati šele pred okoli 50.000 leti, piše Science Daily. Nekako ob tem času pa so se fiziološko začeli spreminjati tudi ljudje, in sicer na način, ki kaže, da so se njihove ravni testosterona začele nižati.
"Vedenje modernega človeka, povezano s tehnološkimi inovacijami, ustvarjanjem umetnosti in hitrimi kulturnimi izmenjavami, se je verjetno pojavilo istočasno, ko smo razvili bolj k sodelovanju nagnjen temperament," je dejal glavni avtor študije, ki je bila objavljena v zborniku Current Anthropology, Robert Cieri, diplomski študent na univerzi v Utahu.
Študija temelji na meritvah več kot 1.400 starodavnih in modernih lobanj, starih od več desettisoč let do nekaj desetletij. Raziskovalci so ugotovili, da je pri modernem človeku izginil močan obrvni lok in se skrajšal zgornji del obraza. Lobanje so postale bolj okrogle. Vse to pa so spremembe, ki se jih da neposredno povezati z ravnmi testosterona.
Trenutno namreč kroži veliko teorij, zakaj je človeštvo po 150.000 letih nenadoma naredilo močan tehnološki skok naprej. Znanstveniki se sprašujejo, ali je bil vzrok za to možganska mutacija, kuhana hrana, razvoj jezika ali pa morda zgolj večja populacijska gostota.