Pospeševalnik SuperKEKB deluje v okviru japonske ustanove KEK. Foto: High Energy Accelerator Research Organization (KEK)
Pospeševalnik SuperKEKB deluje v okviru japonske ustanove KEK. Foto: High Energy Accelerator Research Organization (KEK)

Slovenci smo v prvih vrstah iskanja odgovorov na nova vprašanja, ki se postavljajo na tem področju. Pričakujemo, da se bo razjasnilo kup vprašanj, ki jih zastavlja narava. Odkritja novih delcev pa bi lahko spremenila dojemanje sveta okoli nas, podobno kot ga je odkritje kvantne mehanike na začetku 20. stoletja.

Peter Križan, Institut "Jožef Stefan"
Cosylab
Pri projektu sodelujeta tudi slovenski podjetji Cosylab in Instrumentation Technologies. Foto: Cosylab

Pospeševalnik SuperKEKB je posodobljena in bistveno zmogljivejša različica pospeševalnika KEK, ki je 10-letno delovanje prenehal leta 2010. Od takrat so znanstveniki načrtovali in sestavljali nov pospeševalnik, ki je pravzaprav nekaj sto milijonov evrov vredna nadgradnja.


"Marsikaj je bilo treba storiti, bilo je res 'herkulsko delo',"
je v okviru cikla pogovorov Znanost med knjigami povedal tehnični koordinator eksperimenta Belle II v Tsukubi na Japonskem, profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko in raziskovalec Instituta "Jožef Stefan" (IJS) Peter Križan.

Pospeševalnik je bil po besedah slovenskega znanstvenika rekorden že v svojem prejšnjem življenju. Za še boljše meritve pa potrebujejo večji vzorec podatkov in s tem tudi večjo zmogljivost pospeševalnika in detektorja.

Trenutno v pospeševalniku spajajo še zadnje komponente, ki so v pospeševalniku zato, da žarke elektronov in pozitronov (antidelcev elektrona) krmilijo po tri kilometre dolgem obroču. Popolnoma obnovljen je tudi detektor, s katerim zaznavajo rezultate trkov in ki bo po gostoti trkajočih žarkov najzmogljivejši detektor na svetu, je dejal Križan.

Slovenski prispevek je sicer največji predvsem v dveh sklopih detektorja Belle 2, ki so namenjeni identifikaciji delcev oz. ugotavljanju, katere vrste delec je pri trku nastal.

Postavljanje 1.400-tonskega detektorja
Naslednji pomemben korak se bo zgodil v torek, ko bodo 1.400-tonski detektor premaknili v končno lego, kar je po besedah Križana "kočljiva celodnevna operacija".

Nato jih čaka še mesec dni pripravljalnih del, konec maja pa bodo začeli testiranje detektorja s kozmičnimi žarki. Septembra bodo vgradili del detektorja, imenovan detektor obročev Čerenkova, pri izdelavi katerega je sodelovala tudi slovenska industrija, po septembru pa sledijo sklepni testi.

Pognali ga bomo novembra
Kot je še dejal Križan, znanstveniki že komaj čakajo, da novembra poženejo pospeševalnik SuperKEKB in začnejo resne meritve. Gradnja novega pospeševalnika sicer združuje 700 ljudi iz 23 držav z vsega sveta, od tega 13 iz Slovenije.

"Slovenci smo v prvih vrstah iskanja odgovorov na nova vprašanja, ki se postavljajo na tem področju. Pričakujemo, da se bo razjasnilo kup vprašanj, ki jih zastavlja narava. Odkritja novih delcev pa bi lahko spremenila dojemanje sveta okoli nas, podobno kot ga je odkritje kvantne mehanike na začetku 20. stoletja," je še povedal Križan.
Edini večji poleg Cerna
V KEK-u so že uspešno poslali žarke po infrastrukturi. Ko bodo začeli detekcijo trkanja delcev, bosta na svetu obstajali dve večji napravi, trkalnika. Drugi je znani LHC v Švici, ki deluje v okviru Cerna. Ta je najbolj znan po odkritju Higgsovega bozona in tudi tam Slovenci že dolgo in plodno sodelujejo.

Primerjava: LHC je sposoben delce trkati pri najvišjih energijah na svetu, medtem ko bo SuperKEKB zmožen najvišje luminoznosti oz. spraviti največ delcev skozi določen prostor v omejenem času, s tem pa tudi višje količine trkov med njimi.



Slovenci smo v prvih vrstah iskanja odgovorov na nova vprašanja, ki se postavljajo na tem področju. Pričakujemo, da se bo razjasnilo kup vprašanj, ki jih zastavlja narava. Odkritja novih delcev pa bi lahko spremenila dojemanje sveta okoli nas, podobno kot ga je odkritje kvantne mehanike na začetku 20. stoletja.

Peter Križan, Institut "Jožef Stefan"
Tokio: Slovenci sodelujejo pri pospeševalniku delcev
Tokio: Slovenci sodelujejo pri pospeševalniku delcev