Do zdaj je bil vpliv vetrnic na okolje dojet kot precej minimalen, saj se je večina pozornosti usmerjala na smrt ptičev in netopirjev, piše Ars Technica, ki povzema zbornik Nature. Zdaj pa so raziskovalci s pregledom satelitskih posnetkov ugotovili, da so območja, kjer so postavljene velike vetrnice, ponoči toplejša.

Pri preiskavi so se na državni univerzi New York oprli na podatke ameriške letalske agencije, ki vodi bazo vseh vetrnih polj v ZDA, ter instrument MODIS (Moderate Resolution Imaging Spectroradiometer), ki omogoča pregled temperature površja in njegove odsevnosti.

Noči bi bile v desetletju skoraj za stopinjo toplejše
Tako so primerjali podatke za zahodni osrednji Teksas med letoma 2003 in 2005, ko je bilo na tem območju še razmeroma malo vetrnih polj, ter podatke med letoma 2009 in 2011.
Ugotovili so, da so dnevne temperature večinoma nespremenjene, a noči so se začele segrevati. V zimskih mesecih se je tako pojavilo segrevanja noči za skoraj pol stopinje Celzija na desetletje. V juniju, juliju in avgustu pa je bilo to kar 0,72 stopinje Celzija.

Premalo časa za dokončne ugotovitve
Segrevanje se zgodi s prerazporejanjem toplote. Podnevi površje hitreje kot atmosfera vpija svetlobo in posledično toploto, ponoči pa se ohlaja hitreje kot zrak nad njim. To ustvarja različne toplotne pasove nad površjem in v atmosferi, pri čemer nastane mejni atmosferski sloj.

Vetrne elektrarne s povzročanjem turbulence zmotijo ta mejni sloj in povzročijo, da se toplejši atmosferski zrak premeša s površinskim, zato se temperatura na površju dvigne. Sicer obstaja meja, do katere lahko vetrnice premešajo zrak, vendar ta za zdaj še ni znana, avtorji pa opozarjajo tudi na kratkotrajno obdobje, ki ga je študija upoštevala.

Dodajajo, da je mogoče, da je bil največji mogoči učinek že dosežen, zato bi bilo treba pojav spremljati dalj časa. Inženirji pa bi morda morali pri načrtovanju turbin v razmislek vzeti tudi ta pojav, so še zapisali.