Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.3 od 15 glasov Ocenite to novico!
Akademiji Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se prvič na skupščini zbrali 12. novembra leta  1938.
V okviru Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) so že pred tremi leti poslance DZ-ja v javnem pismu pozvali proti varčevalnim ukrepom na področju znanosti, raziskovanja in visokega šolstva v proračunu za leto 2013/2014,vendar se zniževanje financiranja v znanosti še nadaljuje. Foto: BoBo

Dodaj v

Ustvarjamo hiperprodukcijo mladih raziskovalcev, ki jih ne moremo zaposliti

Javna tribuna zaradi varčevanja v znanosti
25. november 2015 ob 08:34,
zadnji poseg: 25. november 2015 ob 08:52
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Pobuda brezprihodnosti.si opozarja, da se varčevanje v znanosti nadaljuje, da mladi zaradi negotove zaposlitve odhajajo v tujino, starejši pa so pod pritiskom, ker morajo sestavljati nove predloge za projekte.

Na javni tribuni v organizaciji predstavnikov akcije brezprihodnosti.si o znanosti in zahtevah za izboljšanje tega področja je direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanost in umetnosti (ZRC SAZU) Oto Luthar poudaril, da so zaposleni na inštitutih in univerzah že pred 18 leti opozarjali, da bo Slovenija preskok v 21. stoletje zmogla le oborožena z znanjem, predvsem pa s pravim odnosom do svojega razvojnega potenciala.

"Takrat smo se spraševali, ali nas in tiste, ki o tem odločajo, skrbi prihodnost. Osemnajst let pozneje smo ugotavljali, da te prihodnosti še ni. In to je moto današnjega srečanja, moto pobude Brezprihodnosti, ki skuša zaobjeti bistvo naših frustracij," je pojasnil Luthar.

V okviru Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) so že pred tremi leti poslance DZ-ja v javnem pismu pozvali proti varčevalnim ukrepom na področju znanosti, raziskovanja in visokega šolstva v proračunu za leto 2013/2014, vendar se zniževanje financiranja v znanosti še nadaljuje. V zadnjih treh letih je namreč vlada denar za znanost oklestila za četrtino.

Beg možganov na tuje
Peter Klepec iz Znanstvenoraziskovalnega inštituta SAZU je ob tem izpostavil mlade raziskovalce v humanistiki, ki delajo pri evropskih projektih, ki ne bodo nikoli realizirani, zato odhajajo v tujino. Na beg možganov je opozorila tudi Ana Rotter iz Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je opozorila na hiperprodukcijo mladih raziskovalcev, ki jih ni mogoče zaposliti.

Ksenija Vidmar Horvat z ljubljanske filozofske fakultete problem v raziskovalni dejavnosti vidi v odsotnosti razvojne vizije na tem področju, zaradi česar je dolgoročno negotova celotna akademska struktura.

"Prava vrednost znanosti se danes premalo poudarja ali pa se tega niti ne zavedamo, in to že sami znanstveniki, kaj šele javnost ali pa odločevalci, ki odločajo o našem delu. Prava vrednost znanosti je znati tvoriti novo, neopisljivo s koncepti, ki trenutno obstajajo," pa je menil Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
Praaslovan
# 25.11.2015 ob 08:58
Mladi raziskovalci so vpeti v neke eu projekte, ki so sami sebi namen, denarja se troši milijone za nastanitve v hotelih in vožnjo na seminarje, namen pa je da se dobljeni denar porabi do konca, sicer ga ne dobiš pri naslednjem razpisu. Zavožen projekt Eu od kmetijskih subvencij naprej. Rezultat pa je da najbogatejši evropski koncerni zaposlujejo milijone mladih iz malih evropskih držav in siromašijo države, ki so jih izšolale
G.Bruno
# 25.11.2015 ob 10:37
SamoRes
V tujini imajo ponekod študenti pogodbo, da morajo par let oddelat v državi[/]
In če dela doma ni, naj nekaj let presedijo doma in čakajo ali pa nabirajo krompir?
nikefor
# 25.11.2015 ob 10:44
je pa res da profesorji, mentorji mladih raziskovalcev le-te jemljejo kot en dokaj nepomemben kanonfutr njihovih povišic in so se čist sprijaznili z njihovo nezaposljivostjo ter se fokusirali na pluse tega stanja (tj njihova povišica) in je dosti (če ne večina) od usode mladega raziskovalca odvisno tudi od internih spletk (s političnimi vezami seveda) na faksih oz inštitutih

vlada in zaposleni se tudi pri mladih razsikovalcih obnašajo tako kot drugod, kot da ne bo šel noben več v penzijo in ne bo noben več umrl in bodo na svojih okopih kolektivnih pogodb do konca vesolja
SamoRes
# 25.11.2015 ob 10:07
V tujini imajo ponekod študenti pogodbo, da morajo par let oddelat v državi, ki jih je izobraževala ali pa mora del šolnine vrnit. Mi plačujemo davke da šolamo delovno silo za Nemce ali Američane.
redshift
# 25.11.2015 ob 12:00
Oprostite. Ampak ne morem, da se ne bi obregnil ob to genialno ugotovitev. Hkrati pa se nihče izmed naših velecenjenih politikov in odločevalcev podobnega kova ne zaveda, da imamo tudi absolutno preveliko številov magistrov, diplomantov. Vsak polpismen otrok ima možnost, da se vpiše na gimnazijo in nato posledično vsak polpismen dijak gre na univerzo. V osnovni šole standardi znanja padajo, vse se giblje v smer kako olajšati izobraževanje. Testi, predtesti, vse servirano na pladnju. Študij in gimnazija sta popolnoma razvrednotena, da o manjku znanju, ki ga imajo mladi ne govorim. Veste kaj. Gimnazija bi morala biti privilegij, zgornjih 20, morda 25%. Najboljši. Žal. Ampak samo tako lahko znanje ponovno pridobi na vrednosti. Vsi ostali pa na poklicne in podobne šole. Ni normalen sistem, kjer skoraj vsi dosežejo nivo izobrazbe, ki bi moral veljati za resnično razgledane posameznike. Sedaj pa končajo univerzo ljudje, katerih razglednost je na nivoju sosedove krave.
babooon
# 25.11.2015 ob 11:09
"brezprihodnosti.si"? hmm.. spodbudna domena :)

Sicer pa dodatne finance za nove "humanistične znanosti" ne bodo rešile ničesar. Največ kar lahko država naredi je da sprosti in omogoči gospodarsko aktivnost. Samo tako bomo dobili številna nova delovna mesta, priložnosti, inovacije in razvoj za najširši spekter ljudi.

Omogočite gospodarstvu da zadiha, država pa naj neha mikromenedžerirati.
mb128
# 25.11.2015 ob 09:01
Jep, pa ni samo tukaj problem. Zgub za državo, družbo je tukaj več. Strogo ekonomsko gledano predstavlja vsak študent, tisti, ki dela magisteriji oz. doktorat strošek za to družbo, državo oz. predstavlja investicijo. In potem, ker vsi ti ljudje ne dobijo dela gredo vsaj v določenem % s trebuhom za kuruhom oz. v tujino. Tako, ti ljudje ne predstavljajo samo strošek, na nek način zgrešeno investicijo, predstavljajo tudi manjši BDP v prihodnjosti in darilo tisti državi v kateri si je ta človek našel delo ustrezno njegovi izobrazbi!
velika uharica
# 25.11.2015 ob 10:57
To je zato, ker naši politiki so večinoma iz javnega sektorja, ki zna samo trošiti in jim je fino kazati številke izobraženih, noben pa ne pomisli, da je izobrazba brez dela ničvredna. Izobražujemo se da lahko nekaj koristnega delamo, tu spada tudi znanost seveda. Oni pa razpisujejo mesta na univerzi, zato da lahko profesorji živijo in da so starši pomirjeni, da njihov otrok študira tisto kar hoče. Dejstvo je, in to že dolgo vedo vsi v tem sistemu, da je univerzitetni sistem zlorabljen za socialo. Že davno bi morali omejiti vpis, tudi po sposobnostih.
Ribiič
# 25.11.2015 ob 11:06
Temu se lahko reče tudi univerzitetna mafija - cuzanje javnega denarja za poklice, ki jih nihče ne potrebuje, izobraženi diplomanti in doktoranti pa postanejo zafurstrianci, ker so vložili veliko truda za prazen nič oz. zgolj za titel.
Število vpisnih mest znižati vsaj za polovico.
nWo
# 25.11.2015 ob 12:14
...starejši pa so pod pritiskom, ker morajo sestavljati nove predloge za projekte.

Se mi prav smilijo.
kozorog1973
# 25.11.2015 ob 11:35
vprašanje zakaj naši maldi strokovnjaki hitreje dobijo azposlitev v tujini kot pri nas. Res je da je tam ponudba večja, je pa zato tudi konkurenca precej hujša kot pri nas. Torejočitno ej nekaj anrobe z našim sistemom.
20657
# 25.11.2015 ob 10:38
dude, s tabo se strinjam glede tega, da nima smisla usposabljati več znanstvenikov kot jih nameravaš zaposliti. Ukinjanje ali zmanjševanje znanosti pa je neumen kratkoviden ukrep: brez znanosti ni napredka. To ni floskula, to je dejstvo.

izo, zmanjševati število študentov ali finančno kaznovanje tistih, ki pri nas ne dobijo službe, je reševanje težave z napačnega konca, ko je težava pomanjkanje denarja za znanost in premalo aktivnih znanstvenikov.
karlo6
# 25.11.2015 ob 10:29
Piko na i bodo pa dali še magistri , doktorji znanosti , inžinjeri iz BV.
mb128
# 25.11.2015 ob 12:34
Mimogrede glede izpod časti. V Mb-ju je pač tako. Mama je sicer že v penziji že dolgo a kljub temu pozna še koga, ki dela na Pogrebnem zavodu. In tako je, ne tako dolgo nazaj srečala znanko, ki je bila ko je na Pogrebnem zavodu delala tudi moja mama še pripravnica. In kaj ji je ta bivša sodelavka povedala. Ne moreš verjet koliko diplomantov, tudi magistrov, tudi iz naravoslovnih ved koplje grobove, ureja okolico pokopališča itd.. Pa še srečni so za nameček, da sploh zaslužijo za kruh. Jep, verjeli ali ne vsaj v Mb-ju imamo tudi dipl. grobarje ali celo grobarje, ki so po izobrazbi celo mr.sci.! Skratka, vsaj jaz ne bi metal vse v en koš! Je že res, da je vsako delo častno, vsaj javno temu tako rečemo. Ampak mr.sci. kot grobar?! Pa da ne bi mislili, da je samo na Pogrebnem zavodu takšno stanje. Tukaj je še vsaj mariborska Snaga!
thymiann
# 25.11.2015 ob 11:30
Mladi odhaja(j/m)o, tudi (in mogoce predvsem) ker raziskovalne institucije nimajo razdelane politike zaposlovanja. Na normalnih (predvsem anglo-saksonskih) institutih in univerzah je zaposlovanje meritokratsko, v Sloveniji pa poteka po starih, socialisticnih principih - kdor prej pride, prej melje. Oddelki tako ne zaposlijo boljsih ampak ostanejo na pozicijah starejsi, katerih glavni argument je "jaz sem tukaj ze 20 let".
blef
# 25.11.2015 ob 17:35
Pametnih se je partija od nekdaj izogibala.
izo
# 25.11.2015 ob 10:47
20657, ja, ampak kot pravi, takšna je praksa tudi teh držav, po katerih tako hlastamo in ki jih rinemo kot vzor. dejstvo je, da recimo država vrže na enega znanstvenika cca kaj pa vem, vsaj 20 let šolanja. pa to spremeni recimo v evre, plus seveda eventuelno dodano vrednost, ki bi jo lahko tak strokovnjak naredil v eu ali domačem okolju, pa jo dela zdej drugje in je neke vrste nelojalna konkurenca. tako, čisto tehnično ekonomsko gledano, da ne bo kakšnih zamer, seveda razumem položaj mladih diplomantov in podiplomantov pri nas.
država mora imet pobudu in povedat, kako bo vodila prihodnost države, jasno študenti niso nič krivi, morajo se pa določenih stvari zavedat, kako pač svet deluje. če pač recimo država sprejme nacionalni program rapisov vpisnih mest glede na potrebe gospodarstva, hkrati tudi recimo oplačavenje odškodnin v primeru zaposlitev izven regij, ki so subvencionirane (ali prek državnih, ali preko eu sredstev), je to to, če se seveda narod strinja s tem in se od takrat pač tako vodi zaposliteno politiko.
Binder Dandet
# 26.11.2015 ob 07:32
10 let nazaj na faksu smo imeli vic.

Kaj reče brezposelni FDVjevec zaposlenemu FDVjevcu? Enga bicmaca pa cocacolo, prosim.

Stvari so se zgolj poslabšale od takrat.
juk
# 25.11.2015 ob 15:01
V tujini imajo ponekod študenti pogodbo, da morajo par let oddelat v državi, ki jih je izobraževala ali pa mora del šolnine vrnit. Mi plačujemo davke da šolamo delovno silo za Nemce ali Američane.


haha na papirju za levico lepo zgleda. Realnost je pa drugacna. In kaj ce ne dobi zaposlitve?
mb128
# 25.11.2015 ob 13:43
Hehehe, dr. Kumrovec. Kaj praviš npr. na Maršal znanosti oz. mrš.sci. kot naziv?!
olcar
# 25.11.2015 ob 13:08
Problem je zakon o delovnih razmerjih, ki Dr.znanosti ne omogoča zaposlitve kot "čistilka".
Problem je tudi letni dopust vezan na izobrazbo, dodatek plači na izobrazbo, Dr.znanosi ima previsoko izobrazbo za razvojnega inžinerja.
Skratka Dr.znanosi je pri svoji zaposlitvi praktično zakonsko onemogočen.

Očitno ima zakonodajalec name izgnat vse Dr. in Mag. naravoslovja.

Je to idiotizem vlade ali zarota je pravzaprav nesmiselna debata sprememba zakonskih omejitev pa več kot nujna.

:P
man_utd
# 25.11.2015 ob 11:21
Ze pri vpisu na gimnazijo bi morali omejiti vpis, saj bi tja morali priti le tisti ki so najboljsi oz odlicno, ne pa da je samo v celju letni 600 gimnazijskih maturantov izmed katerih 70% nima pojma kaj bo delalo oz studiralo. Naj gredo otroci v srednje sole tudi v strojne, gradbene, elektro ne pa da potem na teh podrocjih primanjkuje delovne sile in potem pripeljemo na tisoce poceni delavcev, mamo pa na tisoce ekonomistov in uciteljev ki so sli studirat sam zato ker niso vedli kaj bi delali.

Deugi problem pa je ta, da danes mladi raziskovalci nimajo dela, saj profesorji na njih gledajo kot groznjo, delodajalec pa kot na prevelik strisek. Treba je nardit miseli preskok in predvsem nehati zaposlovati glede na veze oz poznanstva, ampak na podlagi znanja. Tako bodo tudi mladi raziskovalci prisli do moznosti dela in pokazati, ker veliko izmed teh mladih doktorjej je sposobnih predvsem pa imajo znanje. Je pa tudi res da je je veliko po domace povedano lolekov, ki imajo znanje nimajo pa sposobnosti v realnem svetu.

Tako da se ta problem resi potrebujemo tako prilozbosti za delo kot tudi nekatere pogodbe, da ostane nekdo visoko izobrazen nekaj let v drzavi. Veliko je danes hujsih stvari glede porabe davkoplacevalskega denarja.
izo
# 25.11.2015 ob 11:07
Že davno bi morali omejiti vpis, tudi po sposobnostih.

vse to, smo ironično, že imeli ravno v socializmu. pa so prišli novi časi tranzicije in s tem tudi kvazi fakulteta v vsako vas (tukaj ima ef in ne kakšen fdv največje zasluge, so prvi začeli s tem) pa imamo, kar imamo..
smo že miljonkrat tukaj povedali, akor bi treba reformirat visoko šolstvo pri nas (brez uvajanje šolnin ipd), da bi čisto ok delovalo. ampak v to ne dirajo ne levi, ne desni, ne srednji, ker imajo vsi prste v marmeladi (od št. servisov dalje).
Anves
# 28.11.2015 ob 07:57
To je kot bi metali denar skozi odprto okno....skoraj brezplačno financiranja razvoja razvitim državam na zahodu (kamor bodo šli naši mladi raziskovalci s trebuhom za kruhom) in njihovi dodani vrednosti na zaposlenega....slovenistan for ever...
Binder Dandet
# 26.11.2015 ob 12:55
@mb128:
Nič slabonamernega nisem napisal. S tistim, da gimnazijec ZATE ni poklic, si ga malo kiksnil. Ker gimnazijec oz. gimnazijski maturant ni poklic. Pika. :)

Pa še pravilno sem sklepal iz tvojega odnosa do gimnazije, ki ga je začutiti, da je nisi obiskoval.

Ti po drugi strani si odgovoril z očitkom, da sem funkcionalno nepismen in se ponašam z izobražencem. Tvoja nadaljna razlaga stopnje izobrazbe zgolj nakazuje, da imaš ti komplekse in probleme z egom in očitno sem dregnil vanje. Nehote.

Od kod sploh ta očitek, da se ponašam z izobražencem? Ker sem te pred časom popravljal, ko si glede DNS napačne stvari pisal? Druge konfrontacije se ta trenutek ne spomnem.

Ne razumem najbolje, kaj si mi hotel povedat s tem, da si se brez problema vpisal na faks. Ko sem jaz šel na faks 2001, so tudi s tehničnih šol hodli na univerzitetne programe, ker smo imeli takrat še izenačene mature. Zdaj imaš pa na tehničnih šolah zgolj poklicno maturo in z njo ne moreš na stari univerzitetni študij oz. po novem 2. bolonjsko stopnjo.
babooon
# 25.11.2015 ob 13:05
Še dobro da imamo internet, kjer se lahko praktično "brezplačno" naučimo skoraj vse :) Znanje ni več domena zaprtih krogov.

Cel šolski sistem bi bilo treba redifinirati. Več poudarka na mentorstvu in konkretnih projektih z otipljivimi rezultati, manj memoriziranja in fantaziranja. Najboljši mentorji pa so tisti, ki so sami nekaj ustvarili in dosegli v življenju. Več tega.
mb128
# 25.11.2015 ob 12:48
Hijena. Podpis. Mimogrede, a se še kdo spomni Koželja? Slednji je plaval za našo reprezetanco.
In kakšno zvezo ima to z člankom? Koželj je diplomant UCLA. Postimo vse ostalo in se osredotočimo predvsem na to kar je zapisal(a) Hijena. Po končanem semestru je vsaj na UCLA potekala anonimna anketa v kateri so slušatelji ocenjevali profesorje. Tistemu profesorju, ki je bil deležen dveh (zaporednih) negativnih ocen se je dekan preprosto zahvalil za sodelovanje!
Vprašanje. Koliko našim profesorjem bi se dekani morali zahvaliti za sodelovanje?! Če pa tukaj še pomislim na sedaj bivšega dekana mariborske EPF ali pa celo (še) rektorja Primorske univerze glava peče že prav neznosno!
povzetek
# 25.11.2015 ob 12:42
Večina današnjih Ph.d. je na nivoju univerzitetne diplome pred 30 leti. Pomembno je le, da sistemska indoktrinacija traja do 30. leta ali dlje. Študij je po celi Evropi socialni korektiv v škodo srednjega razreda (inteligence družbe).
Hijena
# 25.11.2015 ob 12:35
@ man_utd

ni nujno, da so tisti, ki so po uspehu odlični, tudi najboljši. Zato bi bilo potrebno reformirati šolstvo od OŠ naprej, ker nismo več v 19. stoletju
aaa
# 25.11.2015 ob 12:11
Ze pri vpisu na gimnazijo bi morali omejiti vpis, saj bi tja morali priti le tisti ki so najboljsi oz odlicno, ne pa da je samo v celju letni 600 gimnazijskih maturantov izmed katerih 70% nima pojma kaj bo delalo oz studiralo.

Torej bi ti na gimnazijo vpisoval izključno tiste ki pri 14-tih letih vedo kaj bodo študirali ali kako?
mb128
# 25.11.2015 ob 11:55
Mimogrede, obstajajo ljudje, ki se pritožujejo, da Ksevt ne spada pod rubriko znanost in tehnologija. Med slednje spadam tudi sam.
Vprašanje. Kako to, da se nihče ni pritožjil nad tem kaj počne ta članek pod to rubriko?! Kaj je to, hipokrizija ali kaj drugega?!
Kajti, strogo gledano, ta rubrika je namenjena dosežkom znanosti, tehnologije Ksevt spada pod umetnost ta članek pa pod gospodarstvo.
V pričakovanju (neštetih) minusov vas lepo pozdravljam in vam želim nadvse lep, uspešen in produktiven dan!
izo
# 25.11.2015 ob 11:14
Največ kar lahko država naredi je da sprosti in omogoči gospodarsko aktivnost.

oh, zdej vidimo, kako je država oz določeni lobiji, ki so furali biznis z visokim šolstvom menedžerstva dvignili drćžavo na nove zmagovite višave..
pustite te humaniste pri miru že enkrat (pa sem iz drugega brega), poglejte kaj delajo naši vrli ekonomisti idp z državo.
Eleni
# 25.11.2015 ob 11:06
Nekateri kometatorji spet mešajo hruške in jabolka in ne poznajo problematike.
izo
# 25.11.2015 ob 10:18
samores, dokler gre še eu trg, je to nekako sprejemljivo, saj je tudi lep del našega gospodarstva vezan nanj, nenzadnje pa smo tudi podpisniki bolonjske reforme ipd (čeprav praksa vemo, kakšna je).
zato pa kot pravim, bi bilo treba zečat razmišljat o vrčanju stroška oz nekakšni odškodnini, če gre za zaposlitve izven eu. brez srbi, da imajo obratno tisti tunaj tako poskrbljeno, da ne bo matčna država oškodovana, ali prui izobraževanju, davkih (no, pustimo tiste največje zgodbe) pa tudi (oz. predvsem) prenosa premoženja izven države. kr povprašajte kakšne naše znane šporrtnike recimo v zda, khje in kako lahko zapravljajo denar. samo to v direkt v kamero ne bodo povedali..
NoriPlanet
# 04.08.2016 ob 11:30

Author je napisal(-a)

<
/table>
mb128
# 26.11.2015 ob 14:14
A res Binder?! Najprej sem vsaj jaz iz tvojega zapisa morda napačno sklepal da smatraš da so gimnazijski maturantje superjornejši. Veš, tudi ti si marsikaj napačno sklepal. Npr. to da je gimnazijski maturant poklic. Je že res da sem napisal da je gimnazijski maturant sfriziran NK a pri tem nisem mislil nič slabega. Mi lahko prosim navedeš šifro poklica gimnazijski maturant?! Mislim, zastojn se trudiš.
Še nekaj, glede na srednješolsko izobrazbo sen ekonomski tehnik. Sicer nimam niti mature ker je pač bilo takrat t.i. usmerjeno izobraževanje. Kakorkoli že, ekonomski tehnik je poklic gimnazijski maturant ni. To je dejstvo. Še glede mature. Sedaj imajo na srednji ekonomski dve. Poklicno in gimnazijsko.
Toliko o manj oz. večvrednostnem kompleksu z moje strani. Glede najinega virtualnega odnosa pa ne bi ker imam že tako preveč "dela" z eno drugo "ljubeznijo" tu gor in če že on nečesa ne razume pa bom tebi "zaupal" v katerem grmu tiči problem. Po moje imata oba kolosalen sociološki deficit.
Glede DNS ipd.. Osebno poznam mr. August Jauka če ti to ime, ta priimek seveda sploh kaj pove. Glede na izobrazbo, ki si jo nekoč navedel bi ti skoraj moral!
Binder Dandet
# 26.11.2015 ob 13:02
@kozorog1973:
Sam sem šel na FRI brez poznavanja programiranja. Sošolec iz gimnazije je pa že v OŠ na tekmovanja v programiranju hodil. Seveda je njemu vse v zvezi s tem bil nepotreben balast na poti do formalne izobrazbe. Ampak to je specifično področje. Na pravnem faksu si težko predstavljam, da nekdo pride z detaljnim poznavanjem rimskega prava. Ali da bi pri ekonomiji v nulo razumel makroekonomijo. Pri ostalih faksih je pa podobno. Danes računalništvo, nekoč elektronika, sta področji, kjer so ljudje samouki že v zgodnejših letih. In lahko pridejo v šolo ali na faks z nekim konkretnim predznanjem.
kozorog1973
# 26.11.2015 ob 11:09
problem naših fakultet je da snov ki jo učijo naši profesorji zaostaja z aktualno snovjo, ki jo iščejo delodajalci, to se najbolje vidi na področju IT-ja, kjer kak nadobudni geek, ki pride na fri in posluša profesorja o snovi, ki jo je omenjneni znal že pred leti.
mb128
# 26.11.2015 ob 10:13
Jep, je hudo če si funkcionalno pol ali celo nepismen. Zadeva je še toliko hujša če se smatraš za izobraženca. Mimogrede, res nisem obiskoval gimnazije a kar se tiče srednje šole imam, po starem, priznano V. stopnjo izobrazbe in sem se kljub temu, da nimam gimnazije brez vsakega problema lahko vpisal na pravni faks brez sprejemnih ali celo diferencijalnih izpitov!
Torej, kje je problem? A v egu?!
Binder Dandet
# 26.11.2015 ob 07:37
"Zame je tudi gimnazijski maturant zgolj sfriziran NK kajti gimnazijski maturant, vsaj zame ni noben poklic!"

Ti nisi hodil na gimnazijo, se vidi. Gimnazijec ni za nikogar poklic.:)

Sicer se strinjam, da gimnazija je imela smisel, ko niso vseh na gimnazijo tiščali. V 70ih, ko so moji starši hodli, je blo na gimnazijah mogoče 20% populacije. Toliko jih je šlo tudi študirat. Konec 90ih, ko sem jaz zaključeval z gimnazijo, so uvedli programe tehnična gimnazija in ne vem kaj še in je nenadoma na gimnazijo začel rinti folk, ki v OŠ ni presegal dobrega uspeha. In s tem, ko preko 90% SŠ populacije nadaljuje šolanje, je isto. Šolanje nadaljuje tudi folk, ki ni material za kaj več. Pa to ni škodoželjno mišljeno. Svet potrebuje takšne in drugačne poklice. Pri nas se je pa preveč razbohotilo mišljenje, da greš na faks, pa je šiht v pisarni zagotovoljen. Trdo delo pa ni vrednota več.
LosAlamos
# 25.11.2015 ob 21:00
Ni panike se sami izvažajo.

31.000 od leta 2010, za info.
mb128
# 25.11.2015 ob 20:29
Jep kozorog imaš prav. Ampak dejstvo je tudi da poklic gimnazijski maturant ne obstaja. Če obstaja mi prosim navedi šifro tega poklica. Šifre, če že ne drugje najdeš na straneh Zavoda za zaposlovanje. To, da se je nekdo naučil programskega jezika magari fakultativno ali pa v okvirju NPK-ja pa je popolnoma druga zadeva. Zato ne rabiš biti gimnazijski maturant!
kozorog1973
# 25.11.2015 ob 19:52
mb128, glede "kvalificiranih" gimnazijcev , poznam kar dosti programerjev, ki še tega statusa nimajo nardil so neko bežno srednjo šolo, so pa izrabili svoj talent za umetno inteligenco in so še kako dandanes dodana vrednost družbi. Je pa res da so programerji posebni ljudje,, ki morajo biti strašansko prilagodljivi, v kontekstu vseživljenskega učenja, in to ne zgoljsamo iz tematike IT področja, temveč tudi iz področja na akterega se nanaša sam projekt na katerem delajo.
mb128
# 25.11.2015 ob 17:19
Ginza, mea culpa. A si sedaj zadovoljna?!
mb128
# 25.11.2015 ob 15:11
Juk. Če ne dobi zaposlitve pa se zgodi tako kot z mojim kolegom. V ex državi je bil štipendist neke firme. Ta firma ga po končanem študiju ni mogla zaposliti. Kaj se je zgodilo? Padel je aneks v katerem je pisalo, da firmi, ki ga je štipendirala ni dolžan ničesar!
Dr. Kumrovec
# 25.11.2015 ob 13:38
Slovenija bi morala izumiti še par dodatnih titul višjih od "doktor znanosti" - da bi slovenski inteligenci dali nove smiselne cilje in izzive. Vlada bi lahlo oblikovala celo paleto brezplačnih študijev nad stopnjo doktor znanosti (vklučeni premium prehrambeni boni), predvsem pa ustanoviti kake posebne, strateške sklade iz katerih bi lahko mladi razikovalci črpali sredstva za uspešne projekte.
kozorog1973
# 25.11.2015 ob 13:11
nekdo je omenil zaostriti pogoje vpisa v gimanzije, da tu se popolnoma strinjam z njim,kajti od gimnazijcev se pričakuje pa le da so nadpovprečni / pridni, torej zahteva odlično spričevalo od OŠ kaj manj pa nikakor, ker je zahtevnosti izpred n let padla na tak raven, da si v OŠ dandanes kmot odličen če si priden, delaš vsak dan sproti domače naloge in v šoli ne sediš na ušesih in pri tem ti celo zadostuje zgolj povprečn iQ
galoper
# 25.11.2015 ob 12:34
Kvalitetni izdelki po nizki ceni za tujce in visokih stroških pri ustvarjanju.
man_utd
# 25.11.2015 ob 12:24
@aaa

Ne tiste, ki vedo kaj študirati, ampak tistih 20-30% ki so dejansko odlični, inteligentni, ne pa da prideš na gimnazijo in komaj da vejo kaj je 1+1. Seveda pa to ni pogoj, da morajo vsi ''najpametnejši'' iti na gimnazijo
man_utd
# 25.11.2015 ob 12:08
@redshift

Se popolnoma strinjam!
Besedilo