Začetki človeka so očitno kompleksnejši, kot se je predvidevalo do zdaj. Foto: EPA
Začetki človeka so očitno kompleksnejši, kot se je predvidevalo do zdaj. Foto: EPA
Čeljust in zobovje so odkrili v pokrajini Afar. Foto: EPA

Novo vrsto so poimenovali Australopithecus deyiremeda; deyiremeda v jeziku afarskega ljudstva pomeni "bližnji sorodnik", piše v reviji Nature.

Najdeni ostanki naj bi pripadali štirim osebam, ki so imele tako opici kot človeku podobne poteze. "Morali smo natančno preučiti anatomijo in morfologijo zobovja in čeljusti, da smo odkrili bistvene razlike. Ta nova vrsta ima zelo robustne čeljusti in manjše zobe zlasti podočnik je zelo majhen, manjši kot pri ostalih dokumentiranih vrstah," je za BBC povedal vodilni raziskovalec, dr. Yohannes Haile-Selassie z Naravoslovnega muzeja v Clevelandu.

Starost ostankov pomeni, da bi avstralopitek deyiremeda lahko bil ena izmed štirih različnih vrst praljudi, ki so živele istočasno. Najslavnejša predstavnica praljudi je sicer Lucy, ki pripada vrsti Australopithecus afarensis. Vrsta je obstajala pred približno 2,93,8 milijona leti in sprva so mislili, da je neposredni prednik današnjega človeka.

A odkritja Australopithecus bahrelghazali v Čadu leta 1995 in Kenyanthropus platyopsa v Keniji leta 2001, zdaj pa še Australopithecus deyiremeda, dajejo misliti, da je več vrst sobivalo hkrati.

So res štiri različne vrste?
Nekateri raziskovalci sicer dvomijo, da najdeni delni ostanki res pripadajo različnim vrstam; negotovost je še posebej očitna pri avstralopiteku bahrelghazali. A dr. Haile-Selassie meni, da je bila zgodnja stopnja človeške evolucije verjetno presenetljivo kompleksna.

"Zgodovinsko gledano ker nismo imeli fosilnih dokazov za raznolikost človeških vrst v srednjem pliocenu, smo mislili, da je šlo le za eno neposredno sorodstveno vez, enega primitivnega prednika v tem primeru avstralopiteka afarensis, Lucy, iz katerega je izšla nova veja."

"To hipotezo linearne evolucije je treba zdaj na novo preučiti. In zdaj z odkritjem novih vrst, kot je ta ... imamo še eno povsem novo vrsto v tej enačbi. Kar pomeni, da imamo več vrst, iz katerih bi lahko izšli ljudje," razlaga dr. Haile-Selassie, ki pa pravi, da bo treba najti še več ostankov, da bi bolje razumeli pot človeške evolucije in kako so različne vrste sobivale ali so se mešale ali so se izogibale druga druge ter kako so si delile hrano, preostale vire in življenjski prostor.