"Zdrava debelost" je po mnenju švedskih raziskovalcev zahtevnejši pojav, ki se ga ne da zreducirati zgolj na inzulinsko občutljivost. Foto: Reuters


Izraz "zdrava debelost" je v zadnjih 15 letih postal precej priljubljen, piše portal ScienceDaily. Na svetu je namreč okoli 600 milijonov ljudi predebelih, to pa povzroča povečano tveganje srčno-žilnih obolenj, kapi, raka in sladkorne bolezni tipa 2. In čeprav že od 40. let preteklega stoletja narašča število dokazov o povezanosti debelosti s prej omenjenimi zdravstvenimi težavami, so nekateri raziskovalci pred okoli 40 leti začeli dvomiti o ravni povezanosti debelosti ter tveganja za omenjene bolezni.

Nekatere nedavne raziskave ob tem ocenjujejo, da je okoli 30 odstotkov predebelih posameznikov metabolično zdravih – glavni znak tega naj bi bila visoka občutljivost za inzulin, čeprav jasnih meril ni postavljenih – zato pa naj ne bi potrebovali resnih medicinskih posegov.

Ekipa raziskovalcev s švedskega inštituta Karolinska je želela preveriti tovrstne trditve. Zato je v študiji ocenila inzulinski odziv 15 zdravih posameznikov, ki nikoli niso bili predebeli, ter 50 predebelih posameznikov, ki so bili del medicinske študije želodčnega obvoda.

Velike razlike med preiskovanima skupinama
Sodelujočim so odvzeli vzorec trebušnega belega maščobnega tkiva pred injekcijo inzulina in glukoze ter po njej. Izsledki analize maščobnega tkiva obeh skupin so pokazali jasno razločevanje tkiva med njima, pokazali pa so tudi, da praktično ni razlike med t. i. metabolično zdravimi predebelimi posamezniki in metabolično nezdravimi. Vzorci obeh so namreč razkrili nenormalno izražanje genov v odzivu na inzulin, ki niso bili posledica dejavnikov tveganja, kot so razmerje pas-boki, srčni utrip ali krvni tlak, zato raziskovalci menijo, da je glavni dejavnik čezmerna debelost.

Zaradi nekaterih pomanjkljivosti raziskave (analiza le ene vrste maščobnega tkiva, vzorčenje kronično predebelih ljudi) bo ekipa raziskavo nadaljevala in spremljala posameznike tudi po omenjeni operaciji, z namenom, da vidi, ali se bo izražanje genov normaliziralo, prav tako bodo iskali tudi specifične gene, povezane z morebitnim izboljšanim metaboličnim zdravjem teh posameznikov.

Do takrat pa študija kaže, da "zdrave debelosti" ni mogoče zreducirati na zgolj en dejavnik in da tudi kot metabolično zdravi opredeljeni posamezniki le niso tako zdravi.