Sončev cikel običajno traja 10,7 leta, zadnji pa je trajal 12,6 leta. Foto: Nasa
Sončev cikel običajno traja 10,7 leta, zadnji pa je trajal 12,6 leta. Foto: Nasa
Sonce
V času "Sončevega minimima" je Sonce manj aktivno, proizvaja manj peg in bakel. Foto: EPA

Zadnji "Sončev minimum" so znanstveniki zaznali decembra leta 2008, Sončev cikel pa traja 12,6 leta, kar je najdaljši cikel v zadnjih 200 letih. Običajno cikel traja 10,7 leta, od leta 1755, ko se je začelo natančno opazovanje in opisovanje, pa se je odvilo 24 takšnih ciklov. V času "Sončevega minimima" je Sonce manj aktivno, proizvaja manj peg in bakel.

23. cikel, ki se je končal decembra 2008, je bil daljši od povprečja, hkrati pa je bilo v tem času opaženih najmanj sončnih peg v zadnjih 100 letih. Sončne pege so območja močne magnetne aktivnosti, ki so videti kot temne pike na Sončevi površini.

Tokovi plazme vplivajo na delovanje Sonca
Najnovejša raziskava, ki jo je opravila ekipa znanstvenikov pod vodstvom Mausumi Dikpati iz Nacionalnega centra za atmosferske raziskave v Koloradu, kaže, da je podaljšanje obdobja šibke aktivnosti povezano s spremembami plazme, ki kroži v Soncu. Podobno kot na Zemlji delujejo morski tokovi, plazma potuje po Soncu proti njegovim polom. V tem primeru plazma potone v jedro Sonca in se znova dvigne na ekvatorju. V 23. ciklu so se ti tokovi razširili vse do polov, v zgodnejših ciklih pa le za dve tretjini te poti.

Ekipa raziskovalcev je uporabila zapletene računalniške simulacije, ki so pokazale, kako prenašalec plazme vpliva na dolžino cikla. Ugotovili so, da daljši prenašalec tokov plazme (dlje do polov seže plazma) in počasnejše vračanje toka plazme pojasnjuje podaljšan 23. cikel.

Z ugotovitvami raziskave se David Hathaway iz Nase ne strinja popolnoma. Pravi, da je ključna hitrost tokov, in ne njihov prenašalec. Prenašalec je namreč v zadnjih petih letih dosegel rekordno hitrost, zato meni, da se tu skriva ključ do nenavadno dolgega "Sončevega minimuma."