Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 25 glasov Ocenite to novico!
Ljudje
Ljudje se v velikih skupinah vedemo podobno kot nekateri fizikalni pojavi, zato lahko naše vedenje zelo dobro opišemo z modeli, ki razlagajo te pojave. Foto: Pixabay
Matjaž Perc
Življenje ni binarno, razen ko pride do pomembnih odločitev, pravi Perc. Foto: Osebni arhiv
Facebook
Statistična fizika nam je šele dala vpogled v pomen strukture družbenih omrežij. Foto: Reuters
world of warcraft
Pri množičnih spletnih igrah se da dobiti dobre raziskovalne podatke. Foto: Reuters
false
Kolikšno je pravo razmerje med kaznijo in njeno učinkovitostjo? Perc pravi, da nam statistična fizika daje te in še druge odgovore. Foto: Reuters
Cepljenje
Fizikalna analiza družbe nam lahko da odgovore, katere so ključne osebe, ki bodo imele večji vpliv na družbo v primeru (ne)cepljenja. Foto: BoBo

Dodaj v

"Življenje ni računalniški program, a pomembne odločitve so skoraj vedno binarne"

Nov pogled na stare podatke o vedenju družbe
6. junij 2017 ob 11:35
Ljubljana/Maribor - MMC RTV SLO

Izkaže se, da lahko številne družboslovne pojave proučujemo kot fizikalne pojave, ta novi pogled pa lahko da zelo zanimive in sveže rezultate, pravi fizik Matjaž Perc z Oddelka za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru.

Človeške družbe so veliki in nenehno spreminjajoči se sistemi z ogromno spremenljivkami, ki jih je na analitičen način nemogoče opisati. Zato je bil za naravoslovce izziv, kako takšen sistem opisati. Izkazalo se je, da primerna orodja ponuja statistična fizika, ki se ukvarja z večdelčnimi sistemi oz. s sistemi, ki so sestavljeni iz velikega števila osnovnih gradnikov. "Ta teorija nam omogoča, da razumemo različne pojave v zelo različnih sistemih, kot so superprevodnost, turbulenca, superfluidnost, kakor tudi številne pojave v astrofiziki in nasploh v tekočinah ter plazmi kot posledico majhnega števila osnovnih procesov in osnovnih fizikalnih zakonov. Preprosto se izkaže, da se modeli, ki opisujejo procese v družbi, vedejo zelo podobno, skoraj identično, kot številni modeli v klasični statistični fiziki," Perc pojasni osnovni princip družbenega raziskovanja s pomočjo statistične fizike.

Delovanje posameznih delcev je zelo preprosto in predvidljivo, vendar ker imamo opraviti s pojavi, v katerih je število delcev reda Avogadrovega števila (tj. približno 6x1023), so na koncu ti pojavi zelo zapleteni. In tu se analogija z družbenimi sistemi ponudi sama – "osnovni delci", ki vstopajo v medsebojne interakcije.

Vedenje velikih skupin v istem razredu kot električni tok skozi naključno mrežo
Jasno, ljudje, v nasprotju s snovnimi delci, v svojem osnovnem vedenju nismo preprosti. "Res je, ljudje smo samosvoji in muhasti ter radi verjamemo, kako smo edinstveni, ampak govorimo o svojem kolektivnem obstoju. Tu pa smo vseeno razmeroma preprosti. Če vas vprašam, koga boste volili, in če poznam vaše prijatelje in to, kaj si oni mislijo, bi lahko kar natančno ugotovil, koga boste volili. Družbena omrežja in trženjske kampanje temeljijo prav na teh predpostavkah. Naše raziskave kažejo, da vedenje ljudi v velikih skupinah pogosto spada v enak univerzalnostni razred kot pojavi v klasični statični fiziki. Recimo, prehod v stanje, kjer sodelovanje v družbi izgine, ali pa širjenje epidemij nalezljivih bolezni, če ne cepimo, spada v univerzalnostni razred usmerjene perkolacije. Ta je značilna tudi za širjenje vode skozi porozen material ali pa za to, kako električni tok teče skozi naključno mrežo uporov. Tudi kromatograski procesi v kemiji, elektrodinamična konvekcija v tekočih kristalih in širjenje razpok v keramiki se lahko razložijo s podobnimi modeli," razloži.

"Tukaj obstaja tudi analogija s spinskimi sistemi v klasični fiziki, kjer imamo dve stanji. Podobno imamo tudi v družbi pogosto izbiro med dvema stvarema," pove Perc. Smo torej ljudje kot računalniški program, ki vedno izbira le med dvema odločitvama? "Računalniški program je največkrat precej predvidljiva in deterministična stvar, kar pa življenje ni. Da bi bilo življenje kot računalniški program, osebno ne vidim. Se pa vsekakor strinjam, da v življenju prevladujejo binarne odločitve, predvsem tiste pomembne. V restavraciji se lahko odločamo med več kot dvema vrstama hrane in potencialnih ciljev za dopust je veliko. Odločitve v res pomembnih stvareh pa so skoraj vselej tipa da/ne," pojasni. In tu je prav tako vedno interakcija med psihologijo posameznika in zunanjimi vplivi družbe, doda. "Včasih nam zaradi družbenega pritiska določene odločitve, recimo, že vnaprej odpadejo in smo soočeni z da ali ne," ponazori.

Ogromno za znanost neuporabnih podatkov
Težave pa se pri proučevanju pojavijo pri iskanju dovolj velikih in reprezentativnih vzorcev. "Več kot je podatkov, bolj natančen in bolj relevanten je lahko matematični model. Avogadrovega števila v družbenih sistemih ne moremo doseči. Velik izziv je narediti ekonomski (ali človeški) eksperiment, kjer bi že "samo" 1.000 ljudi sodelovalo in, recimo, igralo neko evolucijsko igro. Vsem je treba razložiti pravila, jih spraviti skupaj ob določenem času, na določenem mestu itd. Težava je seveda, da je takšno razpršeno eksperimentalno okolje težko nadzorovati in zagotoviti primerno natančnost. Pri empiričnih podatkih, torej podatkih, ki jih tako ali tako zbirajo naši pametni telefoni in spletni brskalniki ter družbena omrežja, pa je težava, da je iz njih zelo težko izluščiti neki določen vidik našega vedenja. Zapisuje se ogromno stvari, praksa pa potem pokaže, da se je do podatkov, ki bi bili uporabni prav v znanstvene namene, težko dokopati. Zanimiva perspektiva so tudi spletne igre z veliko igralci, kjer se lahko ob pametnem pristopu testirajo določene hipoteze, ne da bi igralci za to vedeli, kar je pogosto zelo zaželeno," pojasni težave, s katerimi se raziskovalci spopadajo v praksi.

Nov, kvantitativen pogled na stare dileme
Manjša velikost človeških vzorcev, v primerjavi s tistimi iz fizikalnega sveta, pa ne zmanjšuje verodostojnosti teh raziskav, saj po Perčevih besedah statistika v statistični fiziki operira z nekim izobiljem, ki ga teorija niti ne zahteva. Resda 1.000 ljudi ni nekakšen velik vzorec, vendar ko pa se izvajajo simulacije v navideznem okolju, kot je igra, kjer sodeluje tudi po milijon ljudi, to daleč presega neko mejo, kjer bi se lahko podvomilo o statističn relevantnosti. Tu imajo fiziki tudi srečo, ker so v preteklosti antropologi in sociologi, že precej preden je statistična fizika postala morebiten igralec v družboslovnem proučevanju, delali eksperimente in so podatki že na voljo. "Je pa res, da so bili ti članki objavljeni v 80. letih preteklega stoletja, tako da se matematična obravnava teh eksperimentov dela za nazaj. Statistična fizika v tem trenutku omogoča predvsem drugačen in kvantitativno bolj natančen, matematični pogled na že znane dileme družbenih sistemov," pojasni.

In kakšen je ta nov pogled? Primerov je kar nekaj. Eden je proučevanje družbenih omrežij, ki so se pred uporabo statistične fizike redko pojavljala kot predmet znanstvene literature. "Z uporabo statistične fizike se je ugotovilo, kako velik svet to sploh je, ali imamo močna jedra … Se pravi, ugotovljeno je bilo, da lastnosti družbenega omrežja vplivajo na relevantne kulturne pojave, kot so razvoj sodelovanja, na širjenje epidemij, npr. kako se bo bolezen širila, če koga (ne) cepimo. Ni namreč vseeno, če cepimo nekoga, ki ima ključno vlogo v omrežju, ali nekoga, ki ima bolj obrobno vlogo. Pred fizikalnim proučevanjem ni bilo natančnega razumevanja pomena strukture družbenih omrežij za prej omenjene družbene pojave. Relevantnost strukture družbenega omrežja za številne procese, ki potekajo na njih, je predvsem proizvod fizikov. Zelo natančno smo tudi razdelali, kakšno je lahko razmerje med ceno kazni, se pravi, koliko stane, da nekoga kaznujemo, in višino kazni, torej, kolikšna mora biti kazen, da tisti, ki ga kaznujemo, to občuti in da sistem kaznovanja deluje in da je vzdržen. Enako velja za nagrado. Ne vem, ali se da v okviru kakšne druge vede to kvantitativno ovrednotiti," naniza.

Namesto zanimanja vztrajanje pri starem
Tovrstni podatki se v tujini v korporacijah za oglaševalske namene in tudi pri načrtovanju različnih javnih politik, kot so načrtovanje policijskega dela, s koristjo že uporabljajo, pri nas pa za to očitno še ni zanimanja.

"Delovanje kazni in nagrade v položajih, ki predstavljajo družbeno dilemo – torej položaj, kjer so naši osebni interesi v nasprotju z interesi družbe – je nekaj, kar smo ogromno študirali in kar mislim, da zelo dobro razumemo, tudi do te mere, da bi podatki, tako eksperimentalni kot teoretični, bili uporabni, če bi bil za to posluh. Čemu pomanjkanje posluha, ne vem, je pa uspeh zelo odvisen od številnih dejavnikov, ki so pogosto popolnoma spregledani pri tistih, ki odločajo o dejanski uvedbi," pove z nekoliko obžalovanja v glasu. "Na tem področju je že kar nekaj člankov – statistična fizika družbenega sodelovanja, kriminala, cepljenja – vendar bo verjetno treba še nekaj časa počakati, da bomo lahko rekli, poglejte, to pa je naredila statistična fizika," razloži Perc.

Vendar to ne bi smel biti dovolj dober razlog, da se ne bi upoštevali strukturirani argumenti, ki bi jih lahko uporabili v praksi pri pripravi boljših družbenih ukrepov. "Še najbližje, kar sem bil vodstvenim strukturam, je bilo, ko se je pisala vizija Slovenije 2050. Takrat sem bil povabljen in sem šel tja z vizijo, da bi izsledke svojih raziskav ponudil v implementacijo oz. za to vizijo. Ampak ljudje, ki so prišli tja z OECD-ja, so imeli neko popolnoma svojo vizijo, kako bo to potekalo, in nisem dobil občutka, da bi od nas res radi slišali to, kar bi mi želeli povedati. Oni so imeli svoje t. i. sistemsko mišljenje, o katerem študente fizike učimo že v prvem letniku prve stopnje in je v resnici zelo osnovna stvar – daleč preveč naivna in preprosta za namene, za katere se je tam uporabljala. Moje osebne izkušnje, v katerih zagotovo nisem osamljen, kažejo na to, da se spremembe ne dajo narediti predvsem tam, kjer tisti, ki so na vodilnih položajih, za to preprosto nimajo interesa, ker imajo od trenutnega stanja preveč osebnih koristi. Torej se vztraja v dolgoročno slabih in škodljivih odločitvah ter konfiguracijah zaradi kratkoročnih koristi peščice posameznikov. Potem se, ne glede na to, kako razumni in podkrepljeni so tvoji argumenti, in ne glede na to, koliko kričiš, da bi te slišali, preprosto ne premakne nič," še doda na koncu.

Andrej Čebokli
Prijavi napako
Komentarji
yossarian
# 06.06.2017 ob 07:12
Moje osebne izkušnje, v katerih zagotovo nisem osamljen, kažejo na to, da se sprememb ne da narediti predvsem tam, kjer tisti, ki so na vodilnih položajih, za to preprosto nimajo interesa, ker imajo od trenutnega stanja preveč osebnih koristi. Torej se vztraja v dolgoročno slabih in škodljivih odločitvah ter konfiguracijah za voljo kratkoročnih koristi peščice posameznikov. Potem se, ne glede na to kako razumni in podkrepljeni so tvoji argumenti in ne glede na to koliko kričiš, da bi te slišali, preprosto ne premakne nič,"

Točno tako.
Krimsky
# 06.06.2017 ob 06:53
Med vrsticami se vedno najde kaj zanimivega:
Ko smo pisali tisto 'našo', slovensko vizijo 2050, so torej tja ... prišli ljudje iz OECD-ja. Vizija torej niti ni tako zelo naša, ampak prej ... globalistično naddoločena.
~
Tudi zaključna ugotovitev, da v slabih rešitvah vztrajamo "za voljo kratkoročnih koristi peščice posameznikov" – ni nikakršno presenečenje: sedanje razmere tej peščici dajejo moč, zato razumljivo niso navdušeni nad kakršnimikoli spremembami razmer, ker bi – ostali brez moči.
~
Manjka pa navdih, kako bi se kljub temu dalo kaj postoriti ...
Lintver
# 06.06.2017 ob 07:28
Jaz vidim problem predvsem v temu. Vse velike korporacije se poslužujejo omenjenih statističnih metod, država sama pa deluje na nekih hevrističnih principih (vedno smo delali tako). Kar pomeni, da z ignoriranjem znanosti država vodenje družbe prepušča multinacionalkam, ki pa seveda delujejo v svojo korist in ne korist družbe.
mb128
# 06.06.2017 ob 06:59
Jep, imamo bit imamo tudi kubit in imamo tudi človeka, ki je več ali manj večinsko zabit!
el CARTEL
# 06.06.2017 ob 07:53
Ko smo pisali tisto 'našo', slovensko vizijo 2050, so torej tja ... prišli ljudje iz OECD-ja. Vizija torej niti ni tako zelo naša, ampak prej ... globalistično naddoločena.

to je tudi meni prvo padlo v oči.
da pridejo neki ljudje iz OECD, ki imajo sistemski bias, in potem ta svoj ideološki nazor vsilijo vsem ostalim - ker je pač pravilen.

tako evropejci delamo že tisočletja. vsiljuejmo vse vsem, ker vsi morajo živeti tako kot mi, drugače je narobe.
Cactuspower
# 06.06.2017 ob 07:46
Zelo abstraktno napisan članek.
Nurmi
# 06.06.2017 ob 09:22
Odličen prispevek!

V ozadju poteka spopad dveh znanstvenih pristopov.
Tradicionalni pristop (deduktivno razmišljanje) izhaja iz neke splošne znanstvene teorije iz katere se "vlečejo" hipoteze, ki se na koncu verificirajo z eksperimentom.
Nov pristop (induktivno razmišljanje), o katerem govori Matjaž Perc pa za osnovo jemlje podatke (Big Data) iz katerih se "iščejo" vzorci. Na te vzorce se aplicirajo začasne hipoteze, ki vodijo do neke splošne teorije. Za nelinearne procese je novejši pristop veliko primernejši, še posebej če je na voljo dovolj veliko število podatkov. Je pa potrebna izredna pazljivost pri izbiri podatkov, da ne pride do mešanja med kavzalnostjo in korelacijo.
tuhtam
# 06.06.2017 ob 09:18
Naslednji izsek pa pojasni, kar vedno govorim in je en bolj pomembnih zaključkov tega članka:
"se spremembe ne dajo narediti predvsem tam, kjer tisti, ki so na vodilnih položajih, za to preprosto nimajo interesa, ker imajo od trenutnega stanja preveč osebnih koristi. Torej se vztraja v dolgoročno slabih in škodljivih odločitvah ter konfiguracijah zaradi kratkoročnih koristi peščice posameznikov. Potem se, ne glede na to, kako razumni in podkrepljeni so tvoji argumenti, in ne glede na to, koliko kričiš, da bi te slišali, preprosto ne premakne nič," še doda na koncu."
Dokler bo denar vodilo družbe in kariernih poti posameznikov ter podjetij, bo tako. Ko/če se bo sploh lahko to spremenilo, lahko upamo na bolje, na spremembe, ki si jih želimo (odpraviti revščino, prenehanje vojn,...). Univertzalni temeljni dohodek, je po mojem ustrezen zametek boljše družbe. Upam, da eksperimenti, tam kjer se bodo izvajali glede UTD, pokažejo pozitivne rezultate.
Lintver
# 06.06.2017 ob 08:37
Turbadur, tudi računalniški jezik ima le 0 in 1, pa lahko na podlagi dveh možnih odgovorov zgradiš celotne simulacije.
GorskiVodnik
# 06.06.2017 ob 16:26
@cairns
Še eno nakladanje v prazno ki nima ne repa ne glave.

Tebi v vednost: inteligentni ljudje ne komentirajo zadev, o katerih nimajo 'blage veze'.
Lintver
# 07.06.2017 ob 12:10


Sicer pa ta članek kar dobro opisuje današnje razmere in tudi ideologije, ki jih proizvajajo sociologi.
Lintver
# 07.06.2017 ob 12:06
Seveda Karel... K teoriji iger sta največ prispevala Neumann in Nash, ki sta bila seveda oba družboslovca, kajne?

Slika je seveda obratna, in tako kot so družboslovci za uporabo teorije iger potrebovali nekaj časa, tako tudi zgoraj opisane znanstvene metode potrebujejo še nekaj časa, da jih bodo družboslovci razumeli in sprejeli.
Ceshoot
# 07.06.2017 ob 08:02
LaLakeshow:
Kdor se odloči, da se za neko stvar ne bo cepil, namreč ne škodi družbi (no razen krogu kapitalistične cepilne industrije), v primeru, da kasneje zboli zaradi tega ker se ni cepil oz. ga je okužil nekdo drug pa posledice nosi sam.

Kaj? Prvič, cepiva niso 100%. Drugič, ti si že slišal pojem precepljenosti?
https://sl.wikipedia.org/wiki/Precepljen
ost

Se ti ne zdi, da je pri morebitni okužbi z nalezljivo boleznijo kar velik dejavnik tudi stopnja, v kolikšni meri so okuženi ljudje okrog tebe ali tvojega otroka? Ampak valda ja, posledice bo otrok nosil sam, itak.
ateistek
# 07.06.2017 ob 03:12
@LALakeshow
Da ne govorimo o stranskih učinkih, ki jih imajo cepiva... Avtizem je samo eden izmed njih..

Da ne govorimo o tvojem prebiranju zarotniških strani, ko bi lahko namesto njih prebral množice uradnih podatkov in raziskav na to temo. Ni je ene, ki bi potrdila povezavo med ceplivi in avtizma. Celo anticepivci so naročili eno tako raziskavo, ki jim je potrdila isto kot uradni podatki, da povezav ni. Ampak, saj tega ne moreš vedeti, če prebiraš prodajalce zarot.
izo
# 06.06.2017 ob 12:01
"Življenje ni računalniški program, a pomembne odločitve so skoraj vedno binarne"

in kaj je življenje?
TistoPravo
# 06.06.2017 ob 10:23
Levičarji z roko v roki desničarjev....ali desničarji z roko v roki levičararjev....enkrat si v prvi ligi "fuzbala", drugič v "drugi"...v vsakem primeru pa si "diplomiran" igralec....torej zanima te, koliko boš zaslužu. To je resnica. Dejte mi sploh povedat, kako lahko govorimo "od dveh različnih nogometnih moštvih", ko pa so levičarji in desničarji plačani iz enega korita. In volitve in izbor igralcev je plačan tud iz tega korita, še ko se peljemo na volitve in plačamo bencin....podpiramo ligo, ki obstaja samo na papirju. Wake up people! Proud, respect, united +7.509.648.625. -0
POTROSNIKF
# 07.06.2017 ob 13:34
Jaz pa mislim, da je človeštvo zelo pametno in hkrati zelo neumno!

Spomnite se npr. pregovora: zgodovina se ponavlja...Torej kaj potrebujemo? Treba je ponovno pregledat zgodovinske dogodke in tiste slabe oz. škodljive za družbo zapisat z velikimi črkami in se za vnaprej dobro pripravit in vse narediti, da se nikoli več ne ponovijo!
ateistek
# 07.06.2017 ob 03:15
Izkaže se, da lahko številne družboslovne pojave proučujemo kot fizikalne pojave, ta novi pogled pa lahko da zelo zanimive in sveže rezultate,

Izkaže se, da se nekdo ne zaveda, da človeške možgane vodijo povsem enaki zakoni, kot vodijo fiziko in vse okoli nas. Izjem ni. Tudi, če mu je ime Jezus Kristus. Ne razumem zakaj bi to zato bil nov pogled, če je pa logično cel čas.
LALakeshow
# 06.06.2017 ob 10:12
Odvisno do kje poslplošujemo odločitve... Tudi pri izbiri hrane v restavraciji je odločitev zgolj binarna, kljub temu da imamo številno izbiro, a jo pač večkrat ponovimo za vsako jed posebej: pogledaš meni in vidiš prvo jed DA/NE, druga jed DA/NE itd.
bojanvasiljevic
# 06.06.2017 ob 09:42
No zato so pa politiki s pomočjo velepomembne in velepoložajne EU komisije ukinili zakonodajne referendume. Da bi lobisti pomembnim na položaju v rit lezli ali da bi določeni z dovolj informacijami lahko izsiljevali te, ki so na položaju ali pa še pridejo. Kako boš recimo neposredno izsiljeval ali nagradil vse tiste ljudi, ki gredo na referendum? A ni bolje in lažje, da jih odrežeš s procesov odločevanja?Ali pa napišeš TTIP sporazum s svojim sestavljenim sodiščem? Mimogrede Violeti Bulc je všeč sistem roja z matico na čelu. Sicer pa precej samoironičen sklep znanstvenika na koncu. Na koncu še vprašanje, kaj pomeni v tem smislu, federativna oblika EU?
Lintver
# 06.06.2017 ob 08:45
Cairns, družboslovne pojave lahko proučujep kot fizikalne pojave ali pa izbereš drugo možnost in se vržeš v objem ideologije. To je edini izbor, seveda pa vsak izbere njemu ljubšo možnost...
Lintver
# 07.06.2017 ob 12:10
izo
# 06.06.2017 ob 11:57
Odvisno do kje poslplošujemo odločitve... Tudi pri izbiri hrane v restavraciji je odločitev zgolj binarna, kljub temu da imamo številno izbiro, a jo pač večkrat ponovimo za vsako jed posebej: pogledaš meni in vidiš prvo jed DA/NE, druga jed DA/NE itd.

odločitev je več ali manj enako vsebini denarnice, to je vse, ne rabite nobene višje matematike. temu ustrezno se potem vs eskupaj priredi, končni efekt pa je tak, da na koncu zagonimo več denarja za kič in slabo kvaliteto, kot obratno. to pe je seveda zaželeno danes, budalizem in kvantiteta, ter oromno odvisnost od multinacionalk, ker ne znamo sami razmišljat ali kaj ustvarit.
Ned0
# 06.06.2017 ob 11:39
Statistika, modeliranje, data mining, big data, analiza omrežij, teorija iger - to ni nič novega v družboslovju. Kar tile ponujajo mi zgleda še ena matematična metoda v kupu drugih matematičnih metod. Kar je čisto fino, če ga ne bi prodajal v stilu, da zdej bojo pa fiziki napisali novo sociologijo.
aparat-čik
# 06.06.2017 ob 10:12
pomembne odločitve so vedno binarne, ampak to je rezultat iztopanja zavesti iz kaosa možnosti. Nekateri vidimo življenje v barvah:)
Trubadur
# 06.06.2017 ob 08:30
Za nekatere, ki vidijo le črno/belo, je to res, za tiste, ki vidimo sivine in barve, pa ne.

Odločitve so binarne le v primeru, ko jih razčlenimo na mikro majhne delce, ker pa je v življenju zelo težko...
Raufnk
# 06.06.2017 ob 10:48
https://medium.com/@igziabeher/multiverz
um-ef0575281473 TO JE MOJA FIZIKA.
bojanvasiljevic
# 06.06.2017 ob 10:00
Fizikalna analiza družbe nam lahko da odgovore, katere so ključne osebe, ki bodo imele večji vpliv na družbo v primeru (ne)cepljenja.

Na eni stran imaš cepilno industrijo, ki išče profit in čim večje število cepljenj, na drugi starše, ki nočejo cepiti in se zavzemajo za svobodno izbiro? Kje tu stoji država s svojo totalitarno kaznovalno politiko za ene in prevzemom odgovornosti ter promoviranjem za druge? Zakaj so recimo Italijane obvezali še za cepljenje sedmih boleezni zraven, če je pa bil izbruh ene same bolezni. Kje tu stoji država, ko ob tem ustvarja otroke z avtoimunskimi in nevrološkimi boleznimi?
motosoul
# 06.06.2017 ob 08:02
Nič novega! Da so življensko pomembne odločitve črno-bele nekateri top notch zabiteži @mb128 vemo že dolgo...
whisky
# 06.06.2017 ob 06:48
vse več znanstvenikov dopušča možnost, da živimo v računalniški simulaciji...
LALakeshow
# 06.06.2017 ob 10:22
@bojanvasiljevic
Nesmisel obveznega cepljenja je ta, da kdor je cepljen je varen pred boleznijo in mu tako ne preti nobena nevarnost da bi ga lahko okužil kdorkoli izmed necepljenih.
Če gre tu za svobodno izbiro potem v tem res ne vidim problema. Kdor se odloči, da se za neko stvar ne bo cepil, namreč ne škodi družbi (no razen krogu kapitalistične cepilne industrije), v primeru, da kasneje zboli zaradi tega ker se ni cepil oz. ga je okužil nekdo drug pa posledice nosi sam.
Da ne govorimo o stranskih učinkih, ki jih imajo cepiva... Avtizem je samo eden izmed njih..
Karel
# 07.06.2017 ob 09:33
Bravo, fiziki so sto let za družboslovci pogruntali, da se da družbene pojave raziskovati s pomočjo statistike! :-)
jaka racman
# 06.06.2017 ob 12:16
Delček Načrta Vidi tudi Samo Fižolček.
jaka racman
# 06.06.2017 ob 12:00
Ves Načrt Vidi Jaz. Jaz Vesolja. Delček ali Delčke pa Življenje.
jaka racman
# 06.06.2017 ob 11:18
Vsak, ne atom, ampak, vsak najmanjši delec, se v vsakem trenutku časa, premakne ali ne premakne, kot mu je določeno in odločeno v načrtu. v načrtu od nekdaj in v neskončnost. In celi ta načrt se Vidi. pika
cairns
# 06.06.2017 ob 08:38
Izkaže se, da lahko številne družboslovne pojave proučujemo kot fizikalne pojave, ta novi pogled pa lahko da zelo zanimive in sveže rezultate, pravi fizik Matjaž Perc z Oddelka za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru.

Še eno nakladanje v prazno ki nima ne repa ne glave.
Kazalo