Po poklicu elektrotehnik se je raje ukvarjal s svojim konjičkom. Priložnost, da svojo ljubezen razvije do poklica, so mu prinesli Planica in smučarski skoki leta 1998: "Prvič sem uradno fotografiral Planico za neko agencijo iz Banjaluke, ko so me prosili, naj jim naredim nekaj fotografij. To je bil velik izziv, uspelo mi je in tako se je začelo v športni smeri."

Tako se je po naključju začela njegova kariera športnega fotografa. Danes fotografira vsa večja športna tekmovanja. V Planici je vsako leto, od prvega uradnega treninga do zadnjega dne tekmovanja. Športna fotografija mu predstavlja poseben izziv, ker je "največji izziv pri športni fotografiji prav to, da fotografiram objekte, ki se premikajo, ki so nepredvidljivi. Na primer, pri zabijanju v košarki ne morete čakati na to, da on zabije, da ga fotografirate. Morate predvideti takšen trenutek in upati, da bo vse videti kar se da najboljše. Za dobro fotografijo so najpomembnejši dobra lokacija ob igrišču, dobra svetloba, pravi trenutek in dobro razpoloženje fotografa."

Fotografira tudi politične dogodke
In pri 45-letnem Igorju očitno večina fotografij izpade odlično, ker lahko njegove fotografije vidimo v vodilnih časopisih po vsem svetu. Fotografira za svojo agencijo MI-PRESS in za nemško agencijo EPA. Prav ta mu je odprla vrata svetovnih medijskih hiš: "Moje fotografije so, zato ker občasno fotografiram tudi za nemško agencijo EPA, objavljene v vseh vodilnih svetovnih medijih, kot so New York Times, Wall Street Journal, v avstrijskih in nemških medijih."

Tudi v European Pressphoto Agency (EPA) so z njegovim delom zelo zadovoljni, zato ga pošiljajo fotografirat tako vrhunske športne kot tudi politične dogodke. Antonio Bat, ki dela za EPO, o Igorju pravi: "Igor mi pomaga v Sloveniji, v glavnem fotografira šport, nogomet, nekaj košarke, smučanja. Fotografiral je tudi politične dogodke v Sloveniji. Pravzaprav sem zelo zadovoljen z njim, ker se rad uči, nenehno išče nekaj novega, preučuje fotografije na servisu in se uči iz tega, zelo je priden in delaven."

Priseljenec iz Banjaluke
Igor se je leta 1994 zaradi vojne v Banjaluki preselil v Ljubljano. Tu živi že 23 let, a rodnega mesta ni pozabil in o njem pravi: "Kakor koli že, ne glede na to, koliko časa sem v Ljubljani, je Banjaluka vendarle moje mesto, moje rodno mesto in vedno bo moje glavno mesto."

Pred Igorjevim objektivom je bilo veliko vrhunskih slovenskih in svetovnih športnikov. Tina Maze, Peter Prevc, Jakov Fak in Goran Dragić so samo nekatera imena. Zanimalo nas je, ali ima kakšnega favorita. "Vsako leto je v Planici izziv fotografirati Noriakija Kasaija, ker je vsako leto eno leto starejši. Po drugi strani je Peter Prevc veliko mlajši od Kasaija, tako da je še veliko časa za njegovo fotografiranje."

Igor redno fotografira vrsto pomembnih športnih dogodkov, na primer svetovni pokal v smučarskih poletih, biatlonu, smučanju, finale Davisovega pokala v tenisu, evropska prvenstva v košarki ... Všeč mu je dinamika dela, pa tudi to, da s svojim delom ni omejen samo na eno državo. Po zimski sezoni, biatlonu, skokih in smučanju Igorja čaka poletna sezona - nogomet, tenis in padalstvo, v katerem tudi sam uživa.