Zelo hitro sta bila prepričana, da je Sebastian Cavazza v resnici edina prava izbira; ustvaril je izvrstno vlogo, pravi Luzar, in tudi Tadej Golob odslej protagonistovo zgodbo piše prav z igralcem v mislih.

Ob začetku festivala Liffe se je Ana Jurc pogovarjala z režiserjem Matevžem Luzarjem, ki je s Klemnom Dvornikom režiral serijo Jezero. Foto: MMC RTV SLO

V soboto in nedeljo se bosta v sklopu festivala Liffe odvili projekciji prvih dveh delov težko pričakovane serije, posnete po predlogi Golobove knjižne uspešnice Jezero. To bo le prvi vpogled v sicer šestdelno nadaljevanko – zanimanje za projekciji je bilo že pred začetkom festivala veliko, obe sta skoraj razprodani ‒, tisti, ki bodo ostali brez vstopnic, pa bodo vseh šest delov dočakali konec leta, točneje od 22. decembra naprej, ko prihaja serija na spored Televizije Slovenija.

"Alpski noir" Jezero v Sarajevu: "Odziv je bil lep, ljudje so navdušeni"

O seriji je bilo že veliko napisanega - navsezadnje jo je na podoben način Televizija Slovenija predstavila avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, kjer so kriminalko, posneto v maniri skandinavskih serij, krstili za nekakšen alpski noir. Ustvarjalci ‒ režiserja Luzar in Dvornik, ki skupaj z Miho Hočevarjem in Srđanom Koljevićem podpisujeta tudi scenarij ‒ so sledili preverjeni recepturi skandinavskega noirja, ki je v zadnjih letih tako v porastu.
Njihova privlačnost je v marsičem, je v MMCanalizi novinarki Ani Jurc povedal Luzar. Kadriranje, lokacija in sama igra morajo biti žanru primerni, a ključni so predvsem zanimivi liki in njihov razvoj. "Lik ne sme biti klišejski, ampak mora imeti različne ravni, kar je že Tadej v knjigi dobro nastavil, saj je že knjiga blizu skandinavskemu noirju."

"Lik ne sme biti klišejski, ampak mora imeti različne ravni, kar je že Tadej v knjigi dobro nastavil, saj je že knjiga blizu skandinavskemu noirju."

Matevž Luzar

Veliko pozornosti so zato namenili pisanju likov in seveda tudi njihovi igri. Tudi tisti, ki imajo manjše vloge, morajo biti prepričljiv, imeti lastno zgodbo, pravi Luzar. "Z vsemi igralci smo imeli v predpripravah intenzivne vaje, veliko smo se ukvarjali s tem, kako Taras funkcionira do svojih sodelavcev, do družine, kakšna je dinamika med Tarasom in Tino ... Veliko smo delali tudi z drugimi liki, saj smo želeli, da so verodostojni in da ne zapadejo v prevelik kliše, kar se med snemanjem kriminalke lahko hitro zgodi."

O Jezeru se bomo pogovarjali s scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem. Foto: scenarist in režiser Matevž Luzar

Kot rečeno, nastopa v vlogi višjega inšpektorja Tarasa Birse Sebastian Cavazza, za katerega Luzar pravi, da je ustvaril izvrstno vlogo, ki je bila tudi za igralca velik izziv, saj je bila drugačna od tega, kar je doslej snemal. Samo snemanje serije je potekalo decembra lani in januarja letos, bilo pa je izredno naporno. "Mislim, da je bilo za vsakega v ekipi eno najnapornejših snemanj, kar smo jih imeli ‒ tempo, lokacija, nizke temperature, tudi samo snemanje je bilo dolgo. Snemali smo 55 snemalnih dni na različnih lokacijah. Vendar nas je vsak dan gnala volja, da nekaj ustvarimo," pravi.

Liffe praznuje 30 let in pričakuje milijontega obiskovalca

Poleg umorov, osumljencev in krvi mora imeti dobra kriminalka še nekaj, je prepričan Luzar ‒ ta ne sme podcenjevati gledalca. "Ko smo pisali scenarij, smo se veliko ukvarjali s tem, kako imeti prepoznavne like, obenem pa gledalca preveč ne opominjati. Gledalec kriminalke mora biti aktiven gledalec. Ustvarjalec ne sme podcenjevati njegove inteligence. Ko spremlja zgodbo, se veliko bolj angažira v samo serijo," pravi.

Ob začetku snemanja sta se Luzar in Dvornik znašla pred nalogo, ki je bila obema nova ‒ kako kot ustvarjalca drugačnega filmskega izraza s skupno režijo doseči koherentnost. Nista si razdelila posameznih epizod, ampak sta izmenično snemala posamezne prizore. Zelo hitro sta razvila utečen dialog. "Ker gre za kompleksen projekt, je bila želja uredništva, da serijo zrežiramo v duetu. Tako sva tudi delovala. Zavedala sva se, da sva popolnoma različna avtorja, kar se tiče filmov, ampak sva dosegla dogovor, kako ga režirati. Oba sva velika oboževalca kriminalnih serij in sva hitro našla skupen jezik … Dosegla sva izjemen dialog, ves čas sem imel sogovornika pri režiji, odločitvah ... "

Epizoda nadaljevanke je stala 100.000 evrov. Če primerjamo serije v naši regiji, se pravi srbske ali opevane hrvaške Novine (Časopis), je v Srbiji proračun za eno epizodo 200.000 evrov, torej še enkrat višji, je glede morebitnih očitkov o visokih sredstvih dejal Luzar. "Tam veliko vlagajo v produkcijo serije. Resda smo ustvarjali z višjim proračunom, kot je sicer v navadi za serije pri nas, a želimo si, da bi bilo tudi sicer tako, da je torej namenjenega več denarja in lahko normalno in dobro naredimo."

Poleg Cavazze igrajo v seriji še Nika Rozman, Matej Puc, Gregor Čušin, Nataša Barbara Gračner, Matjaž Tribušon, Vlado Novak, Igor Samobor, Brane Završan, Jana Zupančič in drugi.

Foto: Ekipa, ki bo preiskovala zapleten primer trupla v jezeru: Osterc (Matej Puc), Tina (Nika Rozman), Brajc (Gregor Čušin) in Birsa (Sebastian Cavazza).

Direktor fotografije je Miloš Srdić, po čigar zaslugi po besedah Ane Jurc "gorenjski pejsaži zasijejo kot eksotična, neokrnjena lepota, pa vseeno brez kiča turističnih oglasov".

Scenograf je Miha Knific, kostumografka Nadja Bedjanič, oblikovalka maske Eva Uršič, montažerka Ivana Fumić in avtor glasbe Davor Herceg.

Poleti je ekipa serijo predstavila na Filmskem festivalu v Sarajevu. Foto: Sarajevski filmski festival

Čeprav odločitev o snemanju nadaljevanja oziroma adaptaciji Leninovega parka še ni zares padla, pa menda že obstaja sinopsis posameznih epizod. Končna odločitev bo odvisna tudi od sprejema prve serije. Luzar je prav med snemanjem serije bral Leninov park in hitro mu je postalo jasno, da bi želel nadaljevati zgodbe likov. "Pripravljeni smo delati Leninov park, saj v slovenskem prostoru pogrešam razvoj likov ne zgolj znotraj sezone, ampak tudi več teh."

Več pa v spodnjem pogovoru.