Portret mladenke v ognju. Foto: LIFFe

Tudi letos smo filmske kritike prosili, da nam zaupajo, kaj si bodo letos sami z gotovostjo ogledali, ali pa tiste filme, ki so jih nemara že videli, pa jih priporočajo v ogled. Po priporočilih kritikov Ane Jurc in Matica Majcna, predstavlja svojo peterico še filmska kritičarka Ana Šturm, soustvarjalka prvega slovenskega podkasta, ki je v celoti posvečen filmu in popularni kulturi, FilmFlow. Tudi ona stavi na domačega predstavnika Zgodbe kostanjevih gozdov, ki je tudi letošnji zmagovalec Festivala slovenskega filma, na novo stvaritev britanskega cineasta Kena Loacha, ob to pa dodaja Portret mladenke v ognju, Fotra in Vardino Srečo.

Več pa v nadaljevanju kar z besedami Ane Šturm.


Insajderski namig: Od težko pričakovane tv-serije Jezero do Zajca Joja

Zgodbe iz kostanjevih gozdov (r. Gregor Božič)
Zgodbe iz kostanjevih gozdov (2019) so vrhunsko estetsko in čutno doživetje. Nostalgično šarmanten film je posvečen Benečiji, obmejni pokrajini med Slovenijo in Italijo, ter njenim ljudem. V povojna leta umeščeno dogajanje je prepojeno z melanholičnim, amarcordovskim vzdušjem. Razgibane pripovedne tehnike, slikovit prikaz številnih lokalnih običajev in domiselno poigravanje z mitološko podobo svetih treh kraljev v podobi Janje Majzelj, Marka Breclja in Matija Solceta v film vnašajo prijetno lahkotnost. Avtorja se poigravata s pravljičnimi elementi in gradita zanimivo teksturo realnosti, ki se nelinearno vije med resničnostjo, zgodovino, spomini, sanjami in domišljijo. Slovenski film še nikoli ni bil v tako dobri formi.

Insajderski namigi: obsodba krvoločnega kapitalizma in biser z Berlinala

Portret mladenke v ognju/Portrait de la jeune fille en feu (r. Céline Sciamma)
Če še nikoli niste slišali za francosko režiserko Céline Sciamma, vam prijazno svetujem, da se čim prej seznanite z njenimi izjemnimi deli. V prvencu Vodne lilije (2007), Pobalinki (2011) in Bandi punc (2014) je Sciammo zanimalo oblikovanje in fluidnost ženske identiete, njen najnovejši film, Portret mladenke v ognju (2019), pa se predvsem ukvarja z ženskim pogledom. Je film o ženskah, ki gledajo ženske. Elegantno zapeljiva zgodba o slikarki in njeni portretiranki se odvija na ozadju slikovitih pokrajin francoske Bretanije, v času zadnjih izdihljajev t. i. ancien régima. Vizualno poetičen in s strastnimi pogledi nabit film o ljubezni in poželenju je hkrati tudi zgodovinski vpogled v življenje žensk v 18. stoletju. Film o užitku gledanja, ki si ga boste z užitkom ogledali.

Foter/Baštata (r. Kristina Grozeva, Petar Valčanov)
Bolgarski režiserski duo, Kristina Grozeva in Petar Valčanov, nas v Fotru (2019), beckettovsko absurdni in boleče intimni mešanici družinske drame in filma ceste, odpeljeta na bolgarsko podeželje, kjer ljudske vraže in tradicije še vedno predstavljajo pomemben del vsakdanjega življenja. Vasil, ki je pravkar pokopal svojo drago ženo Ivanko, je prepričan, da mu je pokojnica tik pred smrtjo poskušala povedati nekaj izjemno pomembnega. Zato se na vrat na nos odpravi na pot do znanega medija, ki naj bi mu pomagal vzpostaviti stik z njo. Foter je vizualno domišljena ruralna komedija o bolgarski družbi, zakompliciranem odnosu med očetom in sinom, ter kutinovi marmeladi.

Medtem ko vas ni bilo/Sorry We Missed You (r. Ken Loach)
Filmi Kena Loacha bi morali biti obvezno "čtivo". Eden najpomembnejših britanskih režiserjev s svojim delom vedno znova nastavlja kritično ogledalo sodobni družbi, ki je zgrajena po meri kapitala. Marsikdo mu očita, da že pol stoletja pridiga eno in isto stvar, ampak če vprašate mene, je filmov, ki bi premogli takšno mero socialne občutljivosti in trdne etike, kot jo njegovi, še premalo. Ken Loach je zagrizen socialist in neutruden borec za delavske pravice. Je človek, ki še vedno verjame v možnost boljšega jutri. Za film Medtem ko vas ni bilo (2019) se je skupaj s svojim dolgoletnim sodelavcem, scenaristom Paulom Lavertyjem vrnil iz upokojitve, da bi povedal zgodbo o novih oblikah delavskega izkoriščanja in uničujočih posledicah prekarnega dela.

Sreča/Le bonheur (r. Agnès Varda)
Agnès Varda, ljubiteljica mačk, serije Punce in krompirja v obliki srca, je s svojo igrivo domišljijo, radovednostjo in drznostjo do zadnjega diha bogatila filmsko umetnost. Eni od največjih filmskih ikon se letošnji Liffe poklanja z retrospektivo del, ki zajema pregled režiserkinega ustvarjanja od celovečernega prvenca, pionirskega dela francoskega novega vala, Ostra konica (1955), prek njenega najbolj znanega filma Cléo od petih do sedmih (1962) do poslednjega dokumentarnega avtoportreta Agnès o Vardi (2019). Sreča (1964) velja za enega njenih najbolj enigmatičnih, nerazumljenih, pa tudi najlepših filmov. Filozofska obravnava vprašanj o sreči, njenem iskanju in pomenu je potopljena v bogato paleto barv in bujno cvetoče pokrajine, ki so jih navdihnile slike francoskih impresionistov. Popolno Srečo v Slovenski kinoteki lahko doživite na brezhibni 35-mm filmski kopiji.