Vtisi s premierne projekcije prvih dveh delov serije, ki je nastala v produkciji TV Slovenija, so še čisto sveži. Matevž Luzar, ki je serijo režiral s Klemnom Dvornikom, nam je sinočnji večer opisal takole: "Projekcija je bila kar polna; hecen občutek je bil s publiko že gledati serijo, ki je medtem še v procesu zaključevanja. Jasno, da sem imel tremo, ampak odziv je bil prijeten, vzpodbuden. Tujce, ki Golobovega romana ne poznajo, je zelo zanimalo, kako se zgodba razvija naprej."

Da jo je mučila trema, priznava tudi igralka Nika Rozman, ki je v Jezeru nastopila v vlogi Tine, mlade novinke, ki si mora šele priboriti spoštovanje starejših kriminalistov, s katerimi rešuje primer umora. "Lepo mi je bilo. Pretiranih odzivov od publike nisem pričakovala, ker pač ne gre za komedijo, kjer bi lahko poslušali, ali se ljudje smejijo na 'pravih' mestih. Bil pa je odziv po projekciji zelo lep – dobili smo par lepih komplimentov, ljudje so navdušeni, tako da sem si malo oddahnila. Seveda pa je trema vedno prisotna in tudi sebe je težko gledati s kakršno koli distanco; na tak način bom lahko serijo gledala morda šele čez kako leto ali po tem, ko jo bom večkrat videla."

Sarajevski festival je Jezero uvrstil v posebno sekcijo predpremier dramskih televizijskih serij, ki so nastale v regiji – v njej so še nadaljevanke Besa, Sence nad Balkanom 2, Familija Markovski in Grupa. Potegujejo se za nagrado občinstva, a za slovensko ekipo je "že samo to, da so jo uvrstili v izbor petih izpostavljenih serij iz regije, velik uspeh". "Vsako dodatno priznanje ali odkup za distribucijo v tujini bi bil le češnja na torti", pravi Luzar. "Naš namen je seveda tudi zbujanje zanimanja pri publiki onkraj slovenskih meja. Opazili smo, da je ljudi pritegnila atraktivnost samih lokacij, torej zasnežene okolice Bohinjskega jezera."

Predvajanje televizijskih nadaljevank so filmski festivali posvojili "zgolj in samo zaradi ogromnega zanimanja gledalcev," je prepričan Luzar. "Festivali se pač morajo prilagajati prostoru in času, v katerem se odvijajo. Vseh pet serij, ki jih gosti letošnji sarajevski festival, je imelo razprodane projekcije. Mislim, da smo priča evoluciji festivalov, za katero ne vem, kako se bo končala, a ji ne bi hotel biti kar vnaprej nenaklonjen." Televizijska serija je še vedno popolnoma "drugačna žival" kot film, opozarja. "Predvsem dramaturgija je drugačna kot v filmu, ker gledalec z liki preživi več časa. Ne moremo ju enačiti ali trditi, da je eno boljše od drugega, gre za dva različna avtorska pristopa."

Krvi ne sme biti premalo in ne preveč
Golobovo kriminalko Jezero je od večine slovenskih romanov ločevalo predvsem to, da se je zanjo zdelo, da smo jo prebrali čisto vsi. Pa lahko tudi nadaljevanka, ki mora tako rekoč v prvem prizoru pokazati obglavljeno in golo žensko truplo, meri na najširše možno televizijsko občinstvo? Po doslej videnem se zdi, da se režiserja eksplicitnim prizorom nista ognila, a na primer truplo predstavita na zelo estetiziran način, okopano v modrem sijaju lune. Luzar poudari, da definitivno niso poskušali posneti nišne serije. "Želja uredništva in Televizije Slovenija je bila posneti serijo, ki bo nagovorila veliko ljudi. Kar pa zadeva truplo – temeljito smo raziskali, kaj bi se zgodilo s telesom v ledeni vodi. Hoteli smo biti avtentični v enaki meri, kot je bil Golob v knjigi. Kakršno koli dodajanje krvi zaradi dramatičnega učinka bi bilo pretiravanje. Ne delamo ameriške kriminalke, pač pa slovensko kriminalko. Na festivalu so nekateri naš žanr po vzoru "scandi noirja" krstili kar za "alpen noir" (alpski noir, op. n.)".

Kaj v resnici pomeni visok proračun
Po besedah urednika igranega programa na TV Slovenija Janija Virka je proračun celotne serije znašal 750 tisoč evrov, kar "ne samo za tujino, tudi za našo regijo ne predstavlja ogromne vsote za tovrstni projekt," kot opozarja Luzar. "Vsak projekt, ki se ga lotiš, ima določene omejitve in tudi Jezero jih je imelo, tako po finančni kot po praktični plati. Snemanje je potekalo v izjemno napornih, zimskih razmerah. S Klemnom sva bila odločena, da bova skušala posneti kar najbolj estetsko serijo, z lepimi posnetki pokrajine – to sva se trudila doseči vsak dan sproti. Vsak režiser si vedno želi še več sredstev in več snemalnih dni, vedno pa poskusiš iztisniti kar največ iz danih okoliščin. Komu se bo morda zdelo, da smo porabili ogromno denarja, a že če se ozremo po naši regiji, se izkaže, da v Srbiji snemajo serije s še večjimi proračuni. Snemajo tudi po 25 tovrstnih dramskih serij s petdesetminutnimi epizodami in sezonami z desetimi deli. Regija se pospešeno razvija v smeri dramskih serij, in to je pokazatelj, da moramo po isti poti iti tudi v Sloveniji. In to ne samo pod okriljem nacionalne televizije."

Ker so ustvarjalci serije dobili priložnost, da obravnavano zgodbo raziščejo v skupno skoraj šestih urah programa, so nekatere dele literarne predloge seveda razširili. "Predvsem smo razširili in v prostor bolje umestili nekatere stranske like," pojasni sorežiser in soscenarist. "V knjigi so bili morda popolnoma zadovoljivi taki, kot so bili, v našem mediju pa so potrebovali več konteksta." Po prvih dveh delih se zdi, da je malo več tega konteksta in poglobitve dobilo predvsem Tarasovo (Sebastian Cavazza) družinsko življenje. "Včasih se je govorilo o ekranizaciji, a v bistvu je naš cilj priredbaa – ostati zvest duhu knjige, a se obenem prilagajati mediju, v katerem ustvarjamo."

Z razvojnim lokom svojega lika v seriji je zadovoljna tudi Nika Rozman. "Še vedno je, tako kot v knjigi, Taras glavni lik; prek njega spremljamo razpletanje primera. "Mislim, da nam je uspelo Tino oživiti kot tridimenzionalen lik – ne vem, tudi sama sem videla samo prva dva dela!" Kot igralka je cenila tudi specifiko dela pri obsežnejšem snemanju nadaljevanke v primerjavi s celovečercem. "Tolikšen obseg snemalnih dni je svojevrsten luksuz: pri nas lahko le redki igralci redno snemajo v takšnem obsegu. Na nekajdnevnem snemanju se ravno dobro 'vpelješ' v vlogo in proces dela, pa je izkušnje že konec – tukaj pa smo imeli na razpolago kar štiri mesece. Imela sem priložnost lik sproti dodelovati in mu dodajati elemente.". In še namig "višjim" silam": "Absolutno bi z veseljem Tinin lik raziskovala še naprej, denimo v Leninovem parku."

Marsikoga bo razveselilo, da bo slovensko občinstvo vsaj prva dva dela Jezera še pred televizijsko premiero v drugi polovici decembra lahko videlo že pod okriljem festivala Liffe, torej sredi novembra. Do takrat se bo treba zadovoljiti s prvim uradnim napovednikom.