Andrej Jerman je lani s 4. mestom postavil najboljšo slovensko uvrstitev na smukih za pokal Lauberhorn. Letos zaradi poškodbe ne bo tekmoval. Foto: EPA
Andrej Jerman je lani s 4. mestom postavil najboljšo slovensko uvrstitev na smukih za pokal Lauberhorn. Letos zaradi poškodbe ne bo tekmoval. Foto: EPA
Wengen je posebno prizorišče svetovnega pokala. Do slikovite vasice lahko prideš le z zobato železnico, zato je treba avtomobile pustiti v dolini. Štart smuka je v izjemnem okolju, okrog smukačev so legendarne alpske stene in štiritisočaki, proga pa je dolga kar štiri kilometre in pol. Foto: EPA
Thomas Graggaber
Hundschopf je verjetno najatraktivnejši del wengenskega smuka. Skok, ki je dolg tudi do 40 metrov, je zahteval že nekaj žrtev. Foto: EPA
Andrej Šporn bo moral brez napak presmučati Brüggli S, kjer je imel do zdaj vedno težave, tako da smuka v Wengnu še nikoli ni končal med prvih 20. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Pokojni slovenski smučar Tomaž Cerkovnik je zapisal: "Na cilju, recimo, rasteta drevesi, ki sta po pravilih preveč skupaj, a ju lastnik za nobeno ceno noče posekati. In tako sta drevesi postali nekakšna zanimivost wengenskega tekmovanja. Teren, na katerem je postavljena proga, je izredno raznolik in to je za vsakega smučarja izredno zahtevno. Štart je na ravnini, ki se po kakšnih 15 vratcih prevesi v zelo hudo strmino. Tempo, način smučanja in ritem moraš venomer spreminjati tako, kot se spreminja smučišče, na katerem so vedno zmagovali le največji mojstri, ki popolnoma obvladajo tehniko."

Slovenci krojili vrh v slalomu
Dreves v cilju danes ni več, je pa Wengen ostal prijazno prizorišče za slovensko smučanje. 20. januarja 1980 je Bojan Križaj slavil prvo zmago v svetovnem pokalu, leto pozneje pa ponovil uspeh. Rok Petrovič je bil na slalomski tekmi pokala Lauberhorn nepremagljiv v izjemni sezoni 1985/86, ko je nanizal pet zmag. Leta 1995 je bil Jure Košir tretji, leta 2002 Mitja Kunc drugi, pri čemer mu je Ivica Kostelić le za stotinko speljal zmago. V zadnjem obdobju je v Wengnu blestel Andrej Jerman in osvojil šesto, peto in lani še četrto mesto. Seveda v smuku, ki je precej prestižnejši kot slalom.

V objemu alpskih štiritisočakov
Tržičan se je na začetku letošnje sezone poškodoval in do konca zime ne bo tekmoval. Trenutno je na rehabilitaciji v Zrečah, za MMC pa je povedal, zakaj tako rad tekmuje v Wengnu. "To je zame najlepši smuk v svetovnem pokalu. Vasica je zelo slikovita, kulisa z gorami Eiger, Mönch in Jungfrau pa dih jemajoča. Vzdušje je tu vedno sijajno, sem res pridejo navijači zato, da bi uživali v tekmi. V Kitzbühelu je preveč 'pompa', ljudje se pridejo le pokazat in tekma je postranskega pomena. Seveda je smuk v Streifu težji in nevarnejši, toda tudi Wengen ima svoj čar, saj je ekstremno dolg, pol minute daljši od preostalih smukov."

Štart smuka je na nadmorski višini 2315 metrov.

Proga je dolga 4.455 metrov in je najdaljša v svetovnem pokalu.

Prva tekma je bila leta 1930, avstrijski smukači so zmagali 28-krat, švicarski 25-krat.

Leta 1975 je Franz Klammer zmagal s prednostjo 3,54 sekunde pred Italijanom Herbertom Plankom.

Leta 1991 se je v ciljnem skoku smrtno ponesrečil 21-letni Avstrijec Gernot Reinstadler.

Leta 1997 je Kristian Ghedina progo presmučal v času 2:24,23, kar je še vedno rekord.

Leta 2005 je Italijan Stefan Thanei na delu proge, imenovanem Haneggschuss, drvel s hitrostjo 158 km/h, kar je do zdaj najvišja hitrost na smukih svetovnega pokala.

Lani je zmagal Avstrijec Klaus Kröll s časom 2:31,28. Le 14 stotink je zaostal Didier Cuche, Andreju Jermanu pa je na četrtem mestu le pet stotink zmanjkalo do zmagovalnega odra.

Hermann Maier je priznal, da si je moral tri dni ogledovati progo, da je spoznal vse ključne dele.

Proga ima naslednje ključne dele: Hundschopf, Minschkante, Canadian Corner, Brüggli S, vodna postaja, Haneggschuss, ciljni S.


V zgornjem delu je sneg hitro južen
Kateri so ključni deli smuka? "Zgornji del do Hundschopfa, kjer lahko izgubiš tekmo. Pomemben je zlasti prvi zavoj v desno, kjer neseš hitrost do skoka Hundschopf. Štartne številke igrajo pomembno vlogo. Zadnja leta je bilo vedno toplo, ves zgornji del je bil obsijan s soncem in nastale so lahko velike razlike, pa ti sploh ni bilo jasno, zakaj. Slovenski smukači, ki bodo štartali zadaj, bodo samo zaradi proge do prvega vmesnega časa zaostali sekundo in pol. Zelo pomemben je tudi Brüggli S, kjer moraš za drugim zavojem s seboj nesti veliko hitrosti."

Anglež je drugi štart doživel kot pekel

Jerman opozarja, da je bil za Andreja Šporna Brüggli S vedno uganka, zato v Wengnu smuka še nikoli ni končal med najboljših 20. Haneggschuss, kjer drviš tudi s 150 km/h, po mnenju Jermana ni tako problematičen, ker je proga gladka, vendar pa vedno bolj bolijo noge in čaka te še nekaj zahtevnih zavojev. Občutke v cilju je težko opisati: "Noge pečejo, smuči komaj odpneš, s stegnjenimi nogami zapustiš ciljni prostor. Spomnim se, ko so pred približno petimi leti Angleža Mickela Finlayja ustavili po zadnjem vmesnem času in je moral znova na štart. Rekel je, da je užival le v vožnji s helikopterjem, ko je moral še enkrat na progo, pa je bilo nevzdržno, saj je takoj čutil bolečine v mišicah."