Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji zavesti imena Borisa Šnuderla praktično ni več, se je pa – rojeni Mariborčan – z velikimi črkami zapisal v zgodovino naše diplomacije in pomorstva. Velja namreč za enega od arhitektov osimskih sporazumov, pravnih aktov, ki so dokončno potrdili tedaj italijansko-jugoslovansko oziroma danes italijansko-slovensko državno mejo. Nekaj podrobnosti v zvezi z Borisom Šnuderlom je zbral Stane Kocutar.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V naslednji rubriki se bomo spomnili pravnika, ki je ob Muri v Petanjcih ustvaril živi spomenik 20 stoletja. Gre za dr. Vaneka Šiftarja – rodil se je maja leta 1919, ki je v spomin na grozote druge svetovne vojne ustvaril živi spomenik z drevesi, grmovnicami in materialnimi ostalinami z vseh koncev sveta. Kdo je bil in katere so ključne postaje njegovega življenja ? Stane Kocutar
V naslednji rubriki se bomo spomnili arheologa, ki se je zapisal v zgodovino z najdbami, ki so korenito spremenile pogled na čas zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi.
V avli Filozofske fakultete v Mariboru je na ogled razstava o zelenem kadru – o ljudeh, pretežno s podeželja, ki so se uprli nesmislu prve svetovne vojne in niso hoteli na bojišča. Na Slovenskem je bilo takšno gibanje v času prve svetovne vojne značilno za Trnovski gozd in za Pohorje …
Z Glaserjevim festivalom se je lani v Malečniku odprlo zanimivo poglavje krajevne in tudi širše zgodovine povezane z imenom osebnosti, ki je v drugi polovico 19. stoletja v kraju pustila močan pečat. Tako je nastalo festivalsko dogajanje poimenovano po Marku Glaserju, ki že drugo leto uresničuje žlahtno poslanstvo obujanja spomina ter razumevanja izročila preteklosti in duhovnosti malečniškega okolja. Naslednja rubrika je zato vabilo k udeležbi na katerem izmed dogodkov v Malečniku
V rubriki Poglej in povej tokrat obujamo spomin na Rudolfa Badjuro, imenitnega pisca prvih planinsko - turističnih vodnikov po Sloveniji. Kdo je bil in kaj nam je zapustil?
Tokrat o tem, zakaj so nekateri verski in drugi prazniki na koledarju »pritrjeni« na določena datum, drugi kot npr. velika noč pa se po njem pomikajo. Nekaj besed pa smo namenili tudi reformi koledarja, ki je v naših krajih potekala pred skoraj 440 leti …
V torek bo minilo 140 let od takrat, ko je podjetnik Karel Scherbauma /šerbaum/ v Mariboru vpeljal pomembno novost. Večerni mrak je razsvetlila prva električna žarnica v Mariboru, v tedanjih slovenskih deželah in sploh v tem delu Evrope.
V naslednji rubriki se bomo spomnili 130. obletnice rojstva pesnika Janka Glazerja, čigar osebna knjižnica in del druge zapuščine je na ogled v mariborski Univerzitetni knjižnici. Izvedeli pa bomo tudi, kako je del njegove poezije našel pot do uglasbitve in kako je s tem povezan kantavtor Peter Andrej.
Prihodnjo nedeljo bomo spet premaknili urine kazalce na tako imenovani poletni čas, dan kasneje pa bo minilo natanko 40 let odkar smo to v novejšem obdobju storili prvič. Mnogim se premiki kazalcev zdijo nesmiselni, kljub temu pa Evropska unija zaenkrat še ne najde volje in moči, da bi to početje končala.
V naslednjih rubriki se bomo spomnili predvojnega obmejnega policijskega komisarja v Mariboru, ki je v času pred začetkom druge svetovne vojen pred zanesljivo smrtjo rešil 16 judovskih deklet – begunk iz tedaj nacistične Nemčije in njej priključene Avstrije. Kdo je torej mož, čigar ime je od druge polovice osemdesetih let minulega stoletja vklesano na judovski zid pravičnikov v Izraelu ?
Neveljaven email naslov
