Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Pozdravljeni v oddaji Second hand.Danes jo posvečamo pesniku in glasbeniku katerega ime vam ne bo povedalo veliko, Jalaluddin Mansur Nuriddin, je pa imel na razvoj glasbene scene, še posebej hip hop, izjemen vpliv.Nuriddin je pred par dnevi pri 74. letih po dolgem boju z rakom preminil.Rojen je bil v Fort Greene v Brooklyn-u. Na začetku kariere je uporabljal tudi imena Lightnin' Rod in Alafia Pudim, kličejo pa ga tudi "The Grandfather of Rap" oziroma dedek rap-a.Nuriddin je najbolj znan kot eden ustanovnih članov skupine The Last Poets, kolektiva pesnikov in glasbenikov, ki se je razvil v 60-tih iz kolektiva Harlem Writers Workshop v New York City-ju. V kasnejših časih je bil aktiven tudi kot posameznik. Pesem, ki jo je sproduciral z Grand Mixer DST in ki nosi ime Mean machine, v 90-tih so jo semplali izvajalci kot so M.A.R.R.S. in Gigi D'Agostino. Tudi v drugih medijih je bil aktiven predvsem v kasnejšem času. Leta 2004 je Nuriddin napisal uvodnik pesniški zbirki Malik-a Al Nasir-ja z naslovom Ordinary Guy. Nuriddin je nastopal tudi v dokumentarcu Word Up – From Ghetto to Mecca, skupaj z drugimi pomembnimi osebami v razvoju hip hopa, kjer je govoril o pomembnosti govorjene besede kot podaljška Afriške ustne tradicije, kot tudi o razvoju rap-a. Vsekakor gre za dokumentarec vreden ogleda.Nuriddin se je leta 2014 vrnil v Veliko Britanijo in v živo nastopil z albumom Hustlers Convention, ki je tako prvi rap album zaigran v Jazz Café v Camden Town, London-u. Dogodek je sproduciran kot del še enega dokumentarca vrednega ogleda, ki govori o pozabljenih koreninah rap-a, Hustlers Convention. Producent dokumentarca je Chuck D, pevec skupine Public Enemy.Vzdevek ''The Grandfather of Rap" in mesto v vseh dokumentarcih je Nuriddin dobil predvsem na podlagi dela v ranih letih kot član prej omenjenega kolektiva The Last Poets in vpliva pesmi kot je na primer ena njihovih najbolj znanih in semplanih pesmi "When the Revolution Comes". The Last Poets je ime za različne skupine glasbenikov in pesnikov, ki so zrastle iz Afriško-Ameriškega gibanja za pravice v 60tih. Ime izhaja iz pesmi južno afriškega revolucionarnega pesnika Keorapetse Kgositsile. Prvi so to ime uporabljali Felipe Luciano, Gylan Kain in David Nelson, a šele verzije kolektiva, ki sta ga vodila Jalaluddin Mansur Nuriddin in Umar Bin Hassan so poskrbele za popularizacijo njihovega dela. The Last Poets so bili eni prvih temeljev za hip hop glasbo. Kritik Jason Ankeny je napisal: "Z njihovimi politično nabitimi besedili, napetimi ritmi in pripadnosti vzgajanju Afriško-Ameriške zavesti, so The Last Poets skoraj lastnoročno položili temelje za pojav hip hopa." Britanski glasbeni časopis NME pa je zapisal "Resni govorci kot Gil Scott-Heron, The Last Poets in kasneje Gary Byrd, so pokazali pot za mnoge socialno usmerjene črnske MC-je desetletja kasneje." To je razvidno u uporabi njihovih materialov pri pionirjih hip hop-a N.W.A. Pesem Die Nigga!, ki je ena njihovih najbolj semplanih pesmi v tem kontekstu.Semplanje njihovih materialov pa seveda ni omejeno samo na hip hop produkcije, dober primer najdemo v uporabi sempla besedila pesmi The Shalimar v megahitu Voodoo People skupine the Prodigy, kot lahko ugotovite iz besedila originalne pesmi.
Neveljaven email naslov