Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Scarlattija, Fascha, Boccherinija, Mozarta, Castelnuova Tedesca, Beethovna, Ketèlbeyja, Nerude, Schuberta in Bortnjanskega.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo zoomuzikološki cikel AnimotMUZIK.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Milan Dekleva je pisatelj, pesnik, dramatik in skladatelj. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada, pa tudi Prešernovo, Jenkovo, Rožančevo, Veronikino in kresnika. Izbrali smo eno njegovih zgodnejših pesmi z naslovom Še se nas perje drži. Izšla je v zbirki Kvantaški stihi leta 1994.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zborovski panoptikum namenjamo podrobnejšemu pregledu dogajanja na letošnjem 28. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem, ki je bilo v soboto, 20. aprila, in v nedeljo, 21. aprila, v Mariboru. Prejšnjo Našo pesem je leta 2022 še nekoliko zaznamovalo obdobje pandemije, letos pa se je tekmovanje vrnilo v ustaljene tirnice in na odru Unionske dvorane gostilo kar 20 zasedb iz vse Slovenije.

Na začetku aprila je minilo sto let, odkar se je v Ljubljani rodila pesnica Ada Škerl. Prvo pesniško zbirko, SENCA V SRCU, je objavila leta 1949. S čustvenostjo in lirizmom, ki sta prežemala njeno poezijo, je prehitevala čas tedaj zapovedanega socialističnega realizma. Odziv kritike ji zato ni bil naklonjen in verjetno se je prav zato pesnica umaknila z literarne scene in objavljala le poredko v revijah. Druga zbirka, OBLEDELI PASTELI, je izšla leta 1965, tretja, TEMNA TIŠINA, pa leta 1992. Potrdila se je kot mojstrica verzne oblike, v katero je ujela odziv subjekta na dogajanje v sebi in okolici.
Pred petimi leti so v zbirki Kondor Mladinske knjige izšle njene zbrane pesmi z naslovom SPEČI METULJI.

Ljudstvo Hema živi v pokrajini Ituri v Demokratični republiki Kongo. To je na severovzhodu države, kjer že desetletja potekajo spopadi med posameznimi etničnimi skupinami, zato so posnetki, kot jih poslušamo, redki, tokratni so nastali v osemdesetih letih, še pred zadnjim velikim izbruhom nasilja. Hema so nomadsko pastirsko ljudstvo in njihovo najznačilnejše glasbilo je preprosta piščal – ndere, sicer pa za spremljavo petja poznajo še godalo endingidi in seveda bobne, največkrat veliki boben engoma.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Glasbena medigra.

Gostja letošnjega festivala Fabula ruska pisateljica in pesnica Marija Stepanova v svojih esejih in v pogovoru govori o življenju v izgnanstvu, o velikem vplivu, ki ga je nanjo imela Marina Cvetajeva, o svojem ustvarjanju, ki se v zadnjem času, ko živi v Berlinu, od poezije bolj pomika proti prozi.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetke s klavirskega recitala priznanega argentinskega virtuoza črno-belih tipk Nelsona Goernerja, ki je 25. marca letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Na recitalu v sklopu BBC-jevega cikla »The Lunchtime Concerts« je tam najprej izvedel Chaconno v G-duru Georga Friedricha Händla. Sledili so Plesi Davidove zveze, op. 6 (Davidsbündlertänze) Roberta Schumanna, koncertni spored pa je zaokrožilo delo, ki še danes velja za eno izvedbeno najzahtevnejših – Islamej, orientalska fantazija za klavir, op. 18 Milija Balakireva.

Michel de Montaigne (1533–1592) je sinonim za esejista. Pred izidom njegovih Esejev esejev ni bilo, po njihovem izidu so postali ključna referenca za literarno zvrst. Lani so njegovi Eseji izšli pri Beletrini v prevodu Branka Madžareviča. Prevajalec, ki je že v svojem zgodnjem prevajalskem obdobju poslovenil več romanov, med drugim roman Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa, je leta 1995 objavil Genetevo Našo gospo Cveto, potem pa – do že omenjenega leta 2023 – nič. Ta nič seveda ni bil nič, nasprotno. V tem obdobju je vrhunski prevajalec prevedel vse Montaigneve eseje in jih pospremil, kot se spodobi, z različnima vrstama opomb in dragoceno uvodno besedo. V Izbrani prozi boste tako lahko slišali odlomek iz eseja O treh družabnostih. V njem avtor razmišlja o sebi, prijateljstvih, ženskah in – znova – o knjigah. Včasih morda nekoliko zaide, tudi nekoliko pokroviteljski je, vendar ni najmanjšega dvoma – esej je napisal Michel de Montaigne.

Prevajalec Branko Madžarevič,
režiserka Ana Krauthaker,
interpret Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

V nocojšnji oddaji se bomo spomnili Richarda Heubergerja. Rodil se je v Gradcu 18. junija 1850, glasbi pa se je posvetil šele s 27-imi leti, končal leta 1902 konservatorij in postal vodja Akademskega pevskega društva na Dunaju. Pozneje je prevzel direkcijo dunajske Pevske akademije. Poleg tega je od leta 1902 učil na dunajskem konservatoriju in pisal kritike za različne časopise. Leta 1896 je prevzel nasledstvo za zloglasnim Eduardom Hanslickom pri časopisu Neue Freie Presse. Ob tem je bil tudi svobodni novinar in izdajal je med drugim Neue musikalische Presse. Umrl je na Dunaju 28. oktobra leta 1914. Kot skladatelj je pisal opere, operete, balet, pesmi in zborovske skladbe. Njegovo najbolj znano delo, ki se še danes večkrat izvaja, je opereta Ples v operi.

Več kot 400 književnih prevodov iz 26 jezikov je impresivna zapuščina jezikoslovca, urednika in velikega prevajalca Janka Modra (1914–2006). Kot je ob Modrovi sedemdesetletnici napisal Kajetan Gantar, bi »bilo brez Modrove prevodne žetve naše literarno obzorje siromašnejše, naša materinščina pa prikrajšana za številne presenetljive besedne zveze in izrazne možnosti«. Ob 110. obletnici Modrovega rojstva obujamo spomin nanj kot na pesnika, in sicer s šestimi soneti iz njegove knjige 225 sonetov z naslovom Sla spomina. Sonetni venec sonetnih vencev je Moder na pamet sestavljal v povojnem zaporu, pozneje pa je izšel pri Mohorjevi založbi.

Interpretacija: Majda Grbac,
režija: Ana Krauthaker,
glasbena oprema: Marko Stopar,
mojster zvoka: Staš Janež.
Leto nastanka: 2004.
Redakcija: Andrej Arko, Maja Žvokelj.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.