Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Ars

Na sporedu, 30.6.

00:00
Evropski klasični nokturno

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.


04:00
Svitanja


05:05
Arsove spominčice, ponov.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.


06:00
Glasbena jutranjica: Od Grauna do Telemanna

Carl Heinrich Graun: Koncert za orgle, godala in basso continuo
Izvajalci: Christine Schornsheim, orgle; Komorni orkester Carla Philippa Emanuela Bacha; Hartmut Haenchen, dirigent

Johann Adolf Hasse: Salve Regina za dva glasova, sopran in mezzosopran v Es-duru
Izvajalci: Barbara Bonney, sopran; Bernarda Fink, mezzosopran; Musica Antiqua Köln in dirigent Reinhard Goebel

Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto, godala in čembalo v G-duru
Izvajalci: Irena Grafenauer, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija; Uroš Lajovic, dirigent\t

Georg Philipp Telemann/Vladimir Hrovat: Sonata v c-molu - Grave in Allegro cantabile
Izvajalca: Vladimir Hrovat, ustna harmonika, in Igor Saje, kitara


07:00
Druga jutranja kronika, Na sporedu ob 7.00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.


07:25
Glasbeni poudarki, današnjega dne

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov


07:30
Glasbena jutranjica: Max Bruch in Richard Strauss

Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu, op. 26
Izvajalci: Dejan Bravničar, violina; Simfonični orekster RTV Ljubljana; Samo Hubad, dirigent

Richard Strauss: Alphorn za glas, rog in klavir
Izvajalci: Irena Yebuah, mezzosopran; Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir


08:00
Lirični utrinek: Barbara Pešut: Pesem

Pesnica in pisateljica Barbara Pešut zna z besedami in prizori, tudi erotičnimi, spodbuditi bralkino in bralčevo, poslušalkino in poslušalčevo pozornost. To ji je uspelo tudi s Pesmijo. Interpretira jo Saša Mihelčič.


08:02
Glasbena jutranjica: Glasba norveškega in dveh danskih skladateljev

Niels Wilhelm Gade: Fantazijske skladbe za klarinet in klavir, op. 43
Izvajalca: Duo Claripiano: Dušan Sodja, klarinet in Tatjana Kaučič, klavir

Edvard Grieg: Iz Holbergovih časov, suita v starem slogu za godala, op. 40
Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Carl Nielsen: Suita Aladin, op. 34
Izvajalci: Simfonični orkester Švedskega radia; Zbor Švedskega radia; Esa Pekka Salonen, dirigent


09:00
Operna jutranjica: Lulu, Suita Lulu za sopran in orkester

Part naslovne junakinje je zelo zahteven; skladatelj (Alban Berg) pričakuje mozartovsko prefinjen in okreten glas, ki pa mora hkrati biti tudi poln, prilagodljiv, skrajno ekspresiven in ki se lahko brez težav giblje tudi v nižinah. Vloga skratka zahteva pevko, ki je lastnica čvrstega, krepkega in intenzivnega glasu izjemno širokega razpona.


10:00
Poročila


10:05
Skladatelj tedna: Barbara Strozzi, 4. del

Barbara Strozzi je večino svoje ustvarjalne energije posvetila komponiranju osmih zbirk vokalne glasbe, od katerih se je ena žal izgubila. Zbirke obsegajo madrigale, kantate, arije, duete in drugo posvetno vokalno glasbo, razen knjige duhovne glasbe, motetov, ki so izšli kot Sacri musicali affetti, op. 5, leta 1655. Melodije Barbare Strozzi odkrivajo njeno zelo domišljeno razvijanje kratkih motivov ter inventivno ritmično in harmonsko obdelavo, hkrati pa tudi občutljivost do čustvene vsebine besedil, ki jih je uglasbila.


11:00
Poročila


11:05
Glasbeni utrip, ponov.: Koncerti iz ptujske zbirke, Carpe artem 3, Koncert samospevov in Zgodba z zahodne strani na Ljubljana festivalu, Ponovitev

Izpostavljamo Koncerte iz ptujske zbirke, ki so v petek na predvečer Dneva državnosti zveneli v atriju ZRC SAZU na koncertu v sklopu cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu.
V nadaljevanju bomo predstavili še dogajanje na koncertu z naslovom Nove poti, ki je v četrtek v Mariboru zaokrožil spomladanski del cikla Carpe artem, sobotni Koncert samospevov ob dnevu državnosti s sopranistko Elviro Hasanagić v glavni vlogi in ponedeljkovo premierno uprizoritev muzikala Zgodba z zahodne strani na letošnjem Ljubljana festivalu.
Ob koncu oddaje bomo nekaj besed spregovorili še o novem lepem uspehu slovenskih glasbenikov – dirigent Tilen Draksler se je na tekmovanju Rahmaninova v Moskvi izmed 210 udeležencev dirigentskega dela tekmovanje prebil v polfinale med 12 najboljših.


12:00
Poročila


12:05
Arsove spominčice: Andrej Makor v družbi Ottorina Respighija, S slovenskimi izvajalci

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.


13:00
Poročila


13:05
Razgledi in razmisleki: O kulturnem utripu v Chiapasu z Enriquom Pérezom Lópezom "Želja, da ne bi drugi govorili o nas, ampak da bi mi sami povedali, kdo smo."

Enrique Pérez López je pisatelj, prevajalec in znanstvenik. Govori jezika tsotsil in tseltal, oba najbolj razširjena jezika Majev, ki živijo na visokogorju v mehiški zvezni državi Chiapas. Bil je direktor Zveznega centra za staroselske jezike, umetnost in literaturo (CELALI). Je ustanovni član Združenja staroselskih pisateljev (ELIAC) in Zveze majevskih in zoque (coke) pisateljev (UEMZ). Bil je izvoljen za prvega predsednika večjezičnega centra PEN iz Chiapasa, ustanovljenega leta 2020. Poleg tega je bil imenovan tudi na različne vodilne položaje v raziskovalnih središčih in na univerzah v Chiapasu. V svoji domači vasi Chenalhó vodi tradicionalne obrede in prepeva starodavne pesnitve, znane pod imenom riot. Z njim se je na daljavo pogovarjala Simona Škrabec,


13:30
Naši operni umetniki

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.


14:00
Poročila


14:05
Po belih in črnih tipkah: Ferruccio Busoni 1, Pianisti – skladatelji, 18. del, Ferrucio Busoni

Poleg Moriza Rosenthala, Leopolda Godowskega, ki smo ju že predstavili, je tako imenovani pianistični eliti nesporno pripadal italijanski pianist in skladatelj Ferruccio Busoni. Ko kritiki in muzikologi izpostavijo tri ali štiri največje pianiste tistega obdobja, seznami variirajo od posameznika do posameznika; nekdo izpusti Paderewskega, spet drugi Godowskega ali von Sauerja, nikoli pa Busonija. Njegov položaj enega največjih pianistov v zgodovini je nesporen in očiten vsakemu glasbenemu strokovnjaku ali ljubitelju.
Če se s pogledom ozremo po glasbeni zgodovini, zlepa ne srečamo tako kompleksne in kontradiktorne osebnosti kot je Busoni. Čeprav rojen Italjan, se je kot umetnik filozofsko bolj nagibal k germanskemu dojemanju umetnosti. Preziral je italijansko podleganje strastem in banalnostim. Zvesto sledeč svojemu neizmerljivemu in - kakor so ga večkrat označili - jedkemu intelektu, je rušil vsakršne ustaljene norme, odklanjal tradicije in zakone ter neustavljivo iskal esenco glasbe in umetnosti na izvirnih temeljih dojemanja in podajanja.


15:30
Dogodki in odmevi, Na sporedu ob 15.30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.


16:05
Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.


16:30
Mladi virtuozi: Violinist Gregor Hrabar, Poletno poslušanje starih koncertnih posnetkov

Cikel poletnih oddaj bomo oblikovali podobno kot lani, in sicer bomo predvajali probližno 10 let stare koncerte danes uveljavljenih glasbenikov. Povedali bomo seveda kaj o njihovi glasbeni poti do koncerta, pa tudi o tem, kam je pot glasbenika pripeljala do danes.

Gregor Hrabar je bil že leta 2010 aktiven profesor violine, viole in komorne glasbe, poleg tega pa je pisal aranžmaje ter sodeloval na številnih pomembnih koncertih, tekmovanjih in prireditvah kot solist, član komornih skupin in orkestrov. Študiral je na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, strast do komorne igre pa ga je pozneje pripeljala vse do Berlina, kjer je na Višji glasbeni šoli Hannsa Eislerja magistriral iz komorne glasbe. Od leta 2018 deluje kot violist kvarteta Berlin-Tokio, nastopal pa je po Evropi, Aziji, ZDA in v Afriki. Zdaj gostuje kot predavatelj na Glasbeni akademiji Majumi v Okinavi.


17:00
Izšlo je: Zdenka Kaplan: Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin, Knjiga o manj znani strani slovenske zgodovine

Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


17:30
Banchetto musicale: Mozartova klavirska glasba, 1. del

Nemški čembalist, pianist in specialist za staro glasbo Siegbert Rampe je pred sedemnajstimi leti začel cikel posnetkov glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta na glasbilih skladateljevega časa – čembalu, klavirju in klavikordu. Poleg znanih sonat, variacij in drugih skladb je prvič posnel tudi zgodnje klavirske sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovanega »Londonskega zvezka«, pa tudi vse menuete, nemške plese in baletno glasbo, ki se je ohranila v izvirnih klavirskih različicah. Poudarek je vseskozi tudi na slogovno ustrezni ornamentaciji; ponovljene odseke Rampe izvaja z improviziranimi variacijami, kakor je bilo v navadi v Mozartovem času. Namesto sodobnih izdaj izvaja vsako skladbo iz enega samega izbranega rokopisa ali izvirnega tiska.


19:00
Odprta knjiga: Veronika Simoniti: Ivana pred morjem 20/31, Lep roman o nelepih časih in rečeh

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne na Slovensko primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021


19:17
Poigra


19:22
Poigra


19:30
Za en bokal muzike: Iz Slovenskih goric

Tokrat poslušamo zvočno izročilo Slovenskih goric, kot ga je Mirko Ramovš predstavil že leta 1969, predstavili pa so se predvsem pevci iz Svetega Tomaža in Polenšaka v Slovenskih Goricah. Značilno izročilo, s kakršnim smo se že srečali, vendar je kljub podobnosti in starosti vedno novo in sveže.


20:00
Komorni studio: Kvartet flavt 4 Syrinx na festivalu Imago Sloveniae, Na 33. festivalu Imago Sloveniae, junija 2021, je nastopil uveljavljeni ansambel prečnih flavt 4 Syrinx, ki je izvedel pester spored del ob dvajsetletnici glasbeno-umetniškega delovanja

Kvartet flavt 4 Syrinx je slovensko-hrvaški ansambel, ki deluje od leta 2001 naprej. V kvartetu igrajo glasbenice, ki so članice različnih orkestrov in poučujejo flavto – dve sta Slovenki, dve pa iz Hrvaške. Izvajajo izvirna dela za kvartet flavt in dela sodobnih skladateljev. Flavtistke so navdihnile že številne skladatelje, da so za njihov kvartet napisali nove skladbe. Barvito zvočnost flavt so obogatile z dodajanjem altovske in basovske flavte ter flavte piccolo. V kvartetu flavt 4 Syrinx igrajo flavtistke Marina Novak – flavta, piccolo, altovska in basovska flavta, Karolina Šantl Zupan, flavta, Špela Benčina – flavta in piccolo ter Darija Zokić – flavta, piccolo in altovska flavta. Kvartet flavt 4 Syrinx odlikujejo navdušujoča glasbena interpretacija, občutek za fraziranje, odlična intonacija in razvit občutek za glasbeni slog, redno koncertira v Sloveniji, na Hrvaškem in drugod po Evropi. Kvartet flavt 4Syrinx bomo poslušali v izvajanju skladb s koncerta v Mestnem muzeju Ljubljana: Divertimento v D-duru, Koechel 136, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Ljubavna pesem za kvartet flavt Igorja Dekleve, Suita v starem slogu, op. 40 – Iz Holbergovega časa – Edvarda Griega, Sonata v e-molu, op. 34, št. 3, Josepha de Boismortierja, Upstream improvizacija za štiri flavte in elektroniko Krešimirja Seletkovića in Flavte na počitnicah Jacquesa Castéreda. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.


22:00
Poročila


22:05
Radijska igra: Fran Milčinski: Vesela povest o žalostni princesi, Teden radijskih iger Frana Milčinskega na Arsu in Prvem

Igra o princesi, ki je nič na svetu ne more razveseliti. Nazadnje pa se le najde nekdo, ki zna premagati njeno slabo voljo. Igra je bila posneta aprila leta 1955 in sodi med najstarejše iz arhiva Radia Slovenija.

Avtor radijske priredbe: Jože Zupan
Režiserka: Maša Slavec
Tonski mojster: Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič

Glasnik – Marijan Krišelj
Princesa – Mihaela Novak
Knez – Edvard Gregorin
Frofica – Silva Danilo
Grof – Bojan Peček
Alamon – Jože Zupan
Pavluša – Brane Starič
Princ – Lojze Rozman
Gašper – Frane Milčinski

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1955


22:40
Divertimento

Glasbena medigra


23:00
Literarni nokturno: Davorin Lenko: Triger, Nominiranec za nagrado kresnik 2022

Triger je tretji roman romanopisca in zgodbopisca Davorina Lenka. Njegova junakinja, Aleksandra (lahko bi se imenovala tudi Lilit) se prepusti eksperimentiranju, strasti, spremembam in očaranosti s serijskimi morilci. Uvodni odlomek iz romana vsaj nekoliko pojasni, zakaj se romaneskna junakinja poda na opisano pot.

Režiserka: Saška Rakef
Interpret: Gregor Zorc
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Mojster zvoka: Matjaž Miklič
Urednik oddaje: Marko Golja


23:15
Glasba 20. stoletja: Glasba Amerike: Jacob Druckman in Vincent Persichetti

Jacob Druckman in Vincent Persichetti sta skladatelja, ki sta pomembno vplivala na potek razvoja glasbene misli v Združenih državah Amerike. Druckman se je rodil leta 1928 in študiral na glasbeni šoli Julliard z Vincentom Persichettijem in na Tangelwoodu z Aaronom Coplandom. Svoje skladateljsko delo je posvetil predvsem raziskovanju zvoka in zvočne barve, tako instrumentalnega kot elektronskega. V njegovi glasbi izstopa predvsem domiselna in tehtna izdelava oblike, zlasti z večplastno prepletenostjo zvočnih struktur.
Vincent Persichetti se je rodil leta 1915 v Filadelfiji in je bil dolgoletni profesor kompozicije na glasbeni šoli Julliard. Njegova zgodnja glasba je nastala pod vplivi Stravinskega, Bartoka, Hindemitha in Coplanda, pozneje pa je izoblikoval svoj lastni, prepoznavni glasbeni izraz.


23:59
Slovenska himna


Zadnje oddaje

Nazaj
Naprej
Več
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov