Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Teme:
- Prešernova nagrajenca in nagrade Prešernovega sklada
- nagrade Ivane Kobilca
- razstava Victor Vasarelyj v odmevu
- razstava Pozabljeni kozmopolit: razstava slovenskega karikaturista Ladislava Kondorja
- razstava TA-LUMETNOST, Mestna galerija Ptuj
- 5. izdaja festivala erotične ilustracije in skupinske razstave Velvet: Užitek – sanjska pokrajina
- pregledna razstava del kiparja Franca Bernekerja v Koroški galeriji likovnih umetnosti

Avtorji prispevkov: Staša Grahek, Žiga Bratoš, Sanja Rejc, Maja Derčar, Brigita Mohorič, Matija Mastnak, Metka Pirc;
bralec prevodov: Igor Velše;
glasbena opremljevalka: Tina Ogrin;
tonski mojster: Vjekoslav Mikez;
redaktorstvo in vodenje: Tina Kozin.

Glasbena medigra.

Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, pomeni edinstven pesniški glas v sodobni književnosti, ki združuje osebno in politično, pa tudi travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanjost in preteklost. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi onkraj luže in poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, v prevodu Kristine Kočan z naslovom Pesem o belih jabolkih. Z Valžino Mort se je takrat na Ptuju za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Gregor Podlogar.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Trije mednarodno uveljavljeni glasbeniki – solohornist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Boštjan Lipovšek, prvi oboist Izraelskega filharmoničnega orkestra Dudu Carmel in pretanjen komorni glasbenik, Tržačan Lorenzo Cossi – so 10. novembra nastopili na predzadnjem, 4. koncertu letošnje sezone cikla SiBrass. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji so izvedli tri redkeje izvajana komorna dela za oboo, rog in klavir. Najprej skladbo Con Amore e Fuoco (Z ljubeznijo in ognjem) sodobnega srbskega skladatelja Ivana Jevtiča, potem stoletje starejše delo – Trio za oboo, rog in klavir v D-duru, op. 61 Heinricha von Herzogenberga, ob koncu pa še Dresdenski trio nizozemskega skladatelja Jana Koetsierja.

Otvoritvena predstava sezone 2024/2025.
Pojejo: Ana Netrebko (Leonora), Brian Jagde (Álvaro), Ludovic Tézier (don Carlos), Fabrizio Beggi (markiz de Calatrava), Aleksander Vinogradov (pater gvardijan), Vasilisa Beržanska (Preziosilla), Carlo Bosi (Trabucco), Marco Filippo Romano (Melitone), Marcela Rahal (Curra), Huanhong Li (Župan) in Xhieldo Hyseni (Kirurg). Zbor in orkester Teatra alla Scala vodi Riccardo Chailly.

V letih od 1886 do 2003 je Calais-Mediterranée Express prevažal bogate, lepe in slavne potnike med Calaisem in francosko riviero. Zaradi temnomodrih spalnih vagonov je bil pogovorno znan kot »Modri vlak«. Jean Cocteau, ki se je bil vedno pripravljen norčevati iz človeške izumetničenosti in priljubljenih norij 20-ih let prejšnjega stoletja, se je na to temo odločil pripraviti baletni scenarij.

Hrvaški pesnik, profesor in urednik Luko Paljetak se je rodil leta 1943 v Dubrovniku, umrl je maja letos. Šolal se je najprej v Dubrovniku, potem je študiral na Filozofski fakulteti v Zadru. Po končanem študiju je delal kot dramaturg in režiser, kot asistent na katedri za novejšo hrvaško književnost in na katedri za svetovno literaturo v Zadru. Nato se je preselil v Dubrovnik, kjer je ostal. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in dopisni član SAZU – bil je namreč velik poznavalec in pomemben prevajalec slovenske književnosti.
Prevajati je začel že v študentskih letih in postal eden najopaznejših hrvaških prevajalcev iz različnih evropskih jezikov, še posebej izstopa v prevajanju klasičnih pesniških oblik. Uveljavil se je tudi kot slikar. Bil je izjemno plodovit literarni ustvarjalec, saj je objavil več kot 150 knjižnih naslovov – med njimi je 40 knjig poezije. Nekaj pesmi Luka Paljetka smo izbrali za Literarni nokturno. Vzete so iz njegove dvojezične zbirke Ubežne pesmi – Izbjegle pjesme; izšle so v času, ko je moral Luko Paljetak zaradi obstreljevanja srbske vojske zapustiti Dubrovnik.

Prevajalci Boris A. Novak (Črke v juhi), Lojze Krakar (Vsa zgodovina), Tone Pretnar,
interpret Zvone Hribar,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
režiserka Elza Rituper.
Produkcija 2000.
Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.