Alem Maksuti je svetovalec za politično komuniciranje in eden izmed ustanoviteljev Inštituta za politični menedžment v Ljubljani. Foto: BoBo
Alem Maksuti je svetovalec za politično komuniciranje in eden izmed ustanoviteljev Inštituta za politični menedžment v Ljubljani. Foto: BoBo

Delni neuradni izidi volitev v Evropski parlament kažejo, da je znova zmagala stranka SDS. A tokrat je zmago dosegla v sodelovanju z SLS-om. Je bilo sodelovanje nujno ali nekoristno?

MMCživo: Mandati EU-poslancev: SDS-SLS, SD, LMŠ in NSi

Gre za simbiozo v notranjepolitične namene, meni politični analitik Alem Maksuti. "SDS bi z SLS-om ali brez njega dosegel zelo podoben izid," je povedal za MMC. Skupna lista je bila tako rekoč samo pomoč kandidatom SLS-a, stranke, ki ji že dvakrat ni uspelo priti v državni zbor.

Ostajata SDS-ova Romana Tomc in Milan Zver, Patricija Šulin iz Bruslja odhaja, medtem ko je SLS-ovemu Francu Bogoviču prav na račun liste uspelo zadržati skupni položaj.

Tako je slovenski desni pol v Evropskem parlamentu ostal brez enega sedeža, razmerje z levim polom pa je s 5 proti 3 padlo na 4 proti 4.

NSi je ohranil en sedež, pri čemer Lojze Peterle ostaja v Ljubljani, Ljudmila Novak pa se vrača v Bruselj – en evropski mandat je namreč že oddelala. "Izid je pričakovan. Bil sem sicer malo v dvomih glede na preferenčne glasove, ki jih je nazadnje prejel Peterle. Ampak logično gre za neko generacijsko spremembo," je komentiral sogovornik. Ves angažma, ki ga je Novakova kazala zadnja leta pri vodenju stranke, se je na neki način poplačal še z enim mandatom v Bruslju.

Dva mandata LMŠ-ju, nič SMC-ju in SAB-u
Izmed vladnih strank sta po dva mandata dobila samo LMŠ in SD. SAB in SMC sta ostala pod parlamentarnim pragom. "Slab izid se je zgodil zaradi disperzije, preprosto zaradi velikega števila strank z absolutno enakimi preferencami," je dejal Maksuti. "V tem primeru je bila nekoč alfa in omega Stranka Mira Cerarja, zdaj so se stvari zamenjale. Volatilnost slovenskega volilnega telesa je pač izjemno velika in glasovi so šli na neko novo legitimnost, ki jo v tem primeru predstavlja Marjan Šarec. Mislim, da tukaj Klemen Grošelj in Irena Joveva nimata absolutno nobene povezave z volilnim izidom, kvečjemu nasprotno."

Irena Joveva po mnenju Maksutija ni bila dejavnik v volilnem izidu LMŠ-ja. Foto: BoBo
Irena Joveva po mnenju Maksutija ni bila dejavnik v volilnem izidu LMŠ-ja. Foto: BoBo

"Verjamem, da če bi bila volilna udeležba precej višja, bi imela stranka težave z zagotavljanjem nekega uspeha. Celo z uvrstitvijo v parlament, če bi malo karikirali, a o tem je še prezgodaj soditi. Če se bodo čez kako leto ali dve zgodile državnozborske volitve, nisem prepričan, da ne more tudi Lista Marjana Šarca doživeti iste usode kot Zoran Janković in Miro Cerar."

Umiranje DeSUS-a?
Tudi vladni DeSUS ni uspel. "Igor Šoltes je prepozno vstopil v to zgodbo. Stranka kot taka je v slabi kondiciji, kar je bilo vidno tudi na državnozborskih volitvah. Številni se bodo resno vprašali, v katero smer gre to, ali je to umiranje na obroke," je povedal Maksuti. DeSUS-u očitno niti ob tako nizki volilni udeležbi ni uspelo motivirati in organizirati svojega najzanesljivejšega volilnega telesa.

Kam so vsi zeleni šli
Volivci, predvsem mladi, v anketah okolje izpostavljajo kot eno ključnih tem današnjika, v Nemčiji je okoljsko naravnana stranka doživela veliki preboj na drugo mesto. Ob vsem tem je neuspeh zelene politične opcije v Sloveniji še toliko očitnejši.

Tako Zeleni Slovenije kot lista Povežimo se, ki ima izrazito okoljsko noto, ostajajo daleč od meril politične reprezentacije. "Razlog za tako dogajanje je predvsem, da tega pri nas ni že od leta 1996, ko je iz parlamenta izpadla tista prva zelena stranka na čelu z Dušanom Plutom," je pojasnil Maksuti. Takrat se je zelena opcija začela drobiti in nikoli več ji ni uspelo predstavljati resnega političnega pola, kot so nemški zeleni. "To je pač še ena zunajparlamentarna opcija, ki se manifestira skozi različne stranke in ki se ukvarja s temami, s katerimi se ukvarjajo tudi vse druge stranke. V Sloveniji se tako rekoč ne izvoli stranka ali kandidat na podlagi odnosa do okolja. Mislim, da v enako zablodo drvi Levica, ko govori o ekološkem socializmu, a to je že tema za neki drug pogovor."

Levici tudi z Violeto Tomić ni uspelo priti v Evropski parlament.
Levici tudi z Violeto Tomić ni uspelo priti v Evropski parlament. "Edina razlaga je, da si očitno niso tako močno želeli tega," je povedal Maksuti. Foto: BoBo

Kje je ostala Levica
Maksutija sicer nekoliko preseneča, da je tudi tokrat Levica ostala pod evropskim parlamentarnim pragom. Izrazil je domnevo, da si očitno niti sami niso tako močno želeli evropskega mandata. "V osnovi njihovi kandidati oziroma tisti, ki so nastopali, nekako niso prednjačili, kot je bilo v nekem valu navdušenja nad politikom Lukom Mescem. Tako je bila tudi nosilka liste [Violeta Tomić] večkrat nekako označena kot nekdo, ki ne ve točno, kaj govori."

Evropski desni populizem in Slovenija
Na evropski ravni se kaže velik skok naprej evropskih desnih populistov in nacionalistov, ki so dobili več kot sto mandatov. Toda slovenska Domovinska liga s prodorom ni uspela, niti SNS Zmaga Jelinčiča, čeprav so mu ankete mandat obetale. "Moj prvi odgovor je, da je treba ankete jemati z rezervo, štejejo volitve. Sam tem napovedim ne bi pripisoval prevelikega pomena. Tudi to, kar se je zgodilo z vladajočo stranko, trenutno največjo koalicijsko, ne pomeni, da se čez leto ali dve ne bo zgodil popoln potop," je komentiral Maksuti.

Nato je predstavnika desničarskega populizma identificiral drugje. "Salvinijeva politika, Orbanova politika, Wildersova politika imajo v Sloveniji jasnega predstavnika. In to je stranka SDS." Diskurz je sicer nekoliko drugačen, retorika ni tako ostra, a če bi v Sloveniji dobili oblast na čelu z SDS-om, potem bi dobili razmeroma podobno politiko, je prepričan.

Protikorupcijski stranki ni uspelo
Maksutija smo poprosili še za komentar stranke Dobra država, ki se profilira kot izrazito protikorupcijska. A ji kljub temu ni uspelo priti v državni zbor, na evropskih pa so zasedli zadnje mesto. Zakaj jim ne uspe kljub temi, ki je družbeno pomembna? Maksuti je poudaril, da se je vse skupaj začelo, ko je poslanec Bojan Dobovšek izstopil iz SMC-ja in začel svojo lastno pot, ki pa je v politiki zahtevna. "Graditi stranko je izjemno težko. Še posebej na nejasnih ideoloških temeljih," je poudaril. "Če vprašate vse stranke na levici, desnici, pa še na sredini, bodo vsi rekli, da so proti korupciji. Izjemno težko je ločiti njihova stališča od stališč drugih strank." Za Dobro državo ne vidi svetle prihodnosti.

Bosta stranki Orbana in Janše ostala v EPP-ju? Foto: AP
Bosta stranki Orbana in Janše ostala v EPP-ju? Foto: AP

Evropski parlament se drobi ...
Dozdajšnji vladarki Evropskega parlamenta, EPP in S&D, sta izgubili večino, sestava novega sklica je precej bolj razdrobljena. "To je logično, saj imate vedno več nekih akterjev, ki se ponujajo kot neideološki, ki iščejo neke stranske poti, se postavljajo kot antipod esteblišmentu in uveljavljenim strankam. To je bil pri nas recimo leta 2011 Zoran Janković na parlamentarnih volitvah. To imate povsod po Evropi," je komentiral.

... in se bo verjetno še bolj
Zdaj se tudi v Evropskem parlamentu pojavljajo takšne nove grupacije, kot je Salvinijeva, kar predstavlja drobljenje. Tudi pri EPP-ju in S&D-ju slika po njegovem mnenju še ni dokončna, mogoče je, da se bodo še dogajali prebegi, pri čemer je omenil Orbana, pa tudi SDS.

Bo razdrobljenost vplivala na politično vodenje Evropske unije? "Za samo stabilnost Evropske unije mislim, da razdrobljenost ne bo imela vpliva; oziroma da je vprašanje tako kompleksno, da težko odgovorim."

Foto: BoBo
Foto: BoBo