Večina sestave Evropskega parlamenta se bo po evropskih volitvah zamenjala. Foto: Reuters

Z letošnjimi volitvami v Evropski parlament so se bolj kot razmerja med političnimi skupinami premešali poslanci, saj jih bo večina prvič prestopila prag Evropskega parlamenta.

Po izračunih votewatch.eu bo kar 63 odstotkov poslancev EP-ja novincev, medtem ko je bilo znova izvoljenih le 37 odstotkov poslancev prejšnjega sklica. Pred petimi leti je bilo to razmerje denimo 50:50.

Najmanj poslancev so med večjimi članicami EU-ja zamenjali Nemci, saj se je zamenjalo le 52 odstotkov njihovih evropskih poslancev. Največ novih evropskih poslancev med večjimi EU-državami imata Francija (73 odstotkov) in Romunija (75 odstotkov), sledijo Velika Britanija (70 odstotkov), Španija (69 odstotkov), Poljska (63 odstotkov) in Italija (62 odstotkov).

Slovenija je končala pri 50 odstotkih, saj ima tri novince med evropskimi poslanci (Irena Joveva, Klemen Grošelj (LMŠ/ALDE), Milan Brglez (SD/S&D), Ljudmila Novak (NSi/EPP) pa se po desetletju znova vrača v evropske poslanske klopi.

Evropske poslanske klopi pa so morali zapustiti Patricija Šulin (SDS/EPP), Igor Šoltes (prej Zeleni, nato DeSUS/ALDE), Ivo Vajgl (DeSUS/ALDE) in Lojze Peterle (NSi/EPP).

Odhod iz Evropskega parlamenta za marsikaterega evropskega poslanca pomeni velik izpad dohodka. Evropski poslanci so poleg plače, ki znaša 38,5 odstotka osnovne plače sodnika Sodišča Evropske unije oz. 8.757,70 evra bruto ali 6.824,85 evra neto (poslancem odštejejo davek EU-ja in prispevke za zavarovanje), deležni tudi drugih prispevkov, kot so nadomestila splošnih stroškov v znesku 4.513 evrov mesečno za kritje stroškov poslanskih parlamentarnih dejavnosti.

Poslancem pa porabe sredstev za parlamentarne dejavnosti, kot so najemnina za pisarniške prostore, stroški upravljanja, telefonska naročnina, stroški reprezentance, računalniki in telefoni ter organizacija konferenc in razstav, ni treba javno razkrivati, saj je pred slabim letom dni Sodišče EU-ja v Luxembourgu razsodilo, da je bila odločitev Evropskega parlamenta, da zavrne novinarjem dostop do dokumentov v povezavi s splošnimi mesečnimi izdatki evropskih poslancev, upravičena.

Tem zneskom pa gre prišteti še dnevnice, saj delujejo v dveh parlamentarnih zgradbah, v Bruslju in Strasbourgu. Povrnejo se jim seveda tudi potni stroški.

Plače evropskih poslancev in njihovih sodelavcev niso obdavčene le z EU-davkom, temveč morajo del davščin plačati tudi v Sloveniji. Tako morajo slovenski evropski predstavniki, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, svoje tuje dohodke napovedati v Sloveniji in plačati razliko v dohodnini, če je davek, odmerjen od teh dohodkov na ravni EU-ja, nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji.

Da plačni šok ob slovesu od Evropskega parlamenta ni prehud, je poskrbljeno, da so vsi nekdanji evropski poslanci vsaj še pet mesecev deležni enake plače, kot so jo prejemali v svojem poslanskem mandatu. Evropski poslanci so namreč ob prenehanju mandata upravičeni do začasnega nadomestila, enakovrednega njihovi plači, in sicer po en mesec za vsako leto mandata. To nadomestilo prejemajo največ dve leti.

"Če nekdanji poslanec Evropskega parlamenta začne mandat v drugem parlamentu ali nastopi javno funkcijo, se plača, prejeta na podlagi te nove funkcije, odbije od prehodnega nadomestila. Če so poslanci hkrati upravičeni do starostne ali invalidske pokojnine, ne morejo prejemati obeh, temveč morajo izbrati eno," pojasnjujejo v Evropskem parlamentu.

Nekdanji evropski poslanci lahko med pokojnino ali "odpravnino" evropskega parlamenta izbirajo, ko dopolnijo 63 let starosti, ko so upravičeni do starostne pokojnine.

Pokojnina do 70 odstotkov poslanske plače

Evropska poslanska pokojnina znaša za vsako dopolnjeno leto mandata 3,5 odstotka poslanske plače, vendar skupaj ne sme presegati 70 odstotkov plače.

Kar letno znese nekaj manj kot 240 evrov neto oz. nekaj manj kot 1.200 evrov na mandat. Sicer pa, kot so pojasnili v Evropskem parlamentu, se pokojnina izračunava na podlagi natančnih datumov. Če je denimo mandat med letoma 2009 in 2014 tekel od 14. julija 2009 do 1. julija 2014, torej štiri polna leta in 11 mesecev, in ne polnih pet let. To pomeni 17,20833 odstotka plače evropskega poslanca, in ne 17,5 odstotka.

Upokojeni poslanci pa lahko izbirajo, ali je pokojnina obdavčena tako kot velja za EU, lahko pa tudi v državi članici pod pogojem, da s tem ne sledi dvojna obdavčitev.
Omenjene pokojnine se izplačujejo nekdanjim poslancem, ki so nastopili mandat poslanca 2009, saj je takrat začela veljati enotna poslanska plača. Pokojnine za mandate evropskih poslancev pred letom 2009 pa izplačujejo pristojne državne institucije v skladu z njihovimi pravili.

Kateri slovenski evropski poslanci so prejemali nadomestila plače po prenehanju mandata in kateri že prejemajo evropsko pokojnino, podatkov za posamezne evropske poslance v Evropskem parlamentu ne dajejo.

Od nekdanjih evropskih poslancev iz mandata 2014–2019 sta do pokojnine upravičena Lojze Peterle in Ivo Vajgl, ki sta bila poslanca dva mandata, kar pomeni, da jima pripade približno 35 odstotkov plače evropskega poslanca. Njunega pojasnila, ali se nameravata upokojiti ali prejemati nadomestilo plače deset mesecev, nismo prejeli.

Nekdanji evropski poslanci, ki so dopolnili 63 let, so upravičeni do poslanske pokojnine, ki za en mandat znaša okoli 17 odstotkov poslanske plače. Foto: Reuters

Asistentom nadomestila le v izjemnih primerih

Medtem ko so poslanci upravičeni do vsaj petmesečnega nadomestila po koncu mandata, pa tega ne dobijo njihovi asistenti oz. so ga deležni le v izjemnih primerih.

"Pogodbe o zaposlitvi asistentov so neposredno vezane na mandat evropskega poslanca. Če poslanec opravlja funkcijo do izteka mandata, se ob koncu mandata izteče tudi pogodba o zaposlitvi asistenta, ki posledično ne prejme posebnega nadomestila. Do nadomestila je asistent upravičen, če evropski poslanec konča mandat predčasno (tretjina osnovne plače), razen če seveda asistent ne najde nove zaposlitve," pojasnjujejo v Evropskem parlamentu.