"Seveda so pritiski, to vsi vemo. Ker ta v politiki obstaja in ti to bolj udari na moralo," svojo izkušnjo v politiki na lokalni ravni v občinskem svetu Postojne opisuje Xhevdet Hoxha, ki slovi kot najhitrejši reševalec na Postojnskem. Albanec po rodu, ki živi v Sloveniji že 38 let, se je v zadnjem mandatu preizkusil tudi kot občinski svetnik, imel je svojo listo. A zaradi slabih izkušenj se je odločil, da ne bo več kandidiral.

"Ne morete verjeti, ljudje so bili rahlo v strahu, če bi glasovali zame, kaj bo. Tako mi niso dali glasov Albanci. Neko albansko podjetje, ki ima veliko zaposlenih, tudi družinsko povezanih ... samo z njihovimi glasovi bi lahko prišel v občinski svet, ampak jih je bilo strah! Še vedno obstaja tisti strah iz socializma," pravi Xhevdet Hoxha, ki sam pritiskov zaradi albanske narodnosti ni doživljal.

Pravice tujcev na lokalnih volitvah
In kakšne so pravice priseljencev, ki še nimajo slovenskega državljanstva? "Na lokalnih volitvah volijo tisti priseljenci, ki imajo status tujca s stalnim prebivanjem. Kandidirajo pa lahko tudi priseljenci iz držav Evropske unije. Ljudje, ki prihajajo iz Hrvaške, lahko kandidirajo v mestne svete, " pravi Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.

Leta 2017 je imelo 91.632 tujcev dovoljenje za stalno prebivanje. Daleč največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Kosova, Srbije in Makedonije. "Če govorimo o politični participaciji, so največja težava novodobni priseljenci, tudi prosilci za mednarodno zaščito in tudi tisti, ki prihajajo iz držav, ki Sloveniji niso tako blizu," dodaja.

Tujci s stalnim prebivališčem so na lokalnih volitvah prvič volili leta 2002. "Navsezadnje je politična participacija pomemben del integracije, v najširšem smislu, da participirajo tako volilno kot v nekih društvih, združenjih in podobno," meni Zlatar. V Postojni zdaj živi okoli 300 pripadnikov albanske skupnosti. Ko se je Xhevdet odločal vstopiti v politiko, ga je zmotila predvsem slaba plačilna disciplina, zaradi katere so delavci odhajali v tujino. "Novi ljudje, ki prihajajo, se zelo težko prilagodijo, to bi lahko bolje sistemsko uredili, a tega čez noč ni mogoče narediti," meni Xhevdet Hoxha.

Zgledi vlečejo?
Franci Zlatar razloge za slabo participacijo priseljencev na lokalni ravni pojasnjuje z okoliščinami, znotraj katerih imajo ti predvsem eksistencialne težave. Tisti višje izobraženi so pogosto v manjšini in se težje vključujejo na tem področju. Medtem ko imajo določene države, kot sta Švedska in Španija, zelo dobro urejeno politično participacijo prisiljencev. Na Švedskem, tako Zlatar, priseljenci znotraj svetov sodelujejo z lokalno skupnostjo, kjer izražajo svoja mnenja in dajejo pobude.