Evropski poslanci so bili med drugim zaslužni za odpravo dragega gostovanja v mobilnih omrežjih v EU-ju. Foto: EPA

Do evropskih volitev je ostal le še dober mesec, evropski poslanci pa v tem času že izdajajo svoje zaključne račune. Domači javnosti predstavljajo sadove svojega petletnega mandata, upajoč, da jih bodo volivci opazili med množico kandidatov in jim spet namenili svoj glas. Velika večina evropskih poslancev, tudi v slovenskih, želi ohraniti dobro plačano službo. Od slovenskih evropskih poslancev je slovo od evropskih parlamentarnih klopi napovedal samo najstarejši med njimi, 76-letni Ivo Vajgl.

Dosežkov svojega mandata pa javnosti ne opisujejo samo evropski poslanci, temveč tudi evropske institucije. Evropski parlament je na svoji spletni strani opisal nekatere svoje največje dosežke v iztekajočem se mandatu.

Se dosežki evropskih poslancev začnejo in končajo pri čebelah?

Med posebej izstopajočimi dosežki so navedli direktivo o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih. V skladu z njo morajo letalske družbe oblastem držav članic predati podatke o vseh potnikih na vseh poletih v EU in iz EU-ja. Gre za podatke o potnikih, ki jih letalski prevozniki shranijo ob nakupu vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi. Ti podatki, ki se hranijo pet let, so namenjeni za preprečevanje, ugotavljanje, preiskavo in kazenski pregon terorističnih dejanj in resnih kaznivih dejanj.

Evropski parlament je sprejel tudi omejitev uporabe plastičnih vrečk v trgovinah, kar so občutili tudi slovenski potrošniki, saj jih trgovci ne smejo več prodajati. Prav tako so evropski parlamentarci odpravili zaračunavanje stroškov uporabe plačilnih kartic oz. določili največje zneske, ki jih smejo izdajatelji plačilnih kartic zaračunavati trgovcem.

Enotno plačilo za storitve mobilne telefonije

Prebivalce Evropske unije so njihovi evropski poslanci morda najbolj osrečili z odpravo zaračunavanja gostovanja mobilne telefonije v celotni Evropski uniji, vključujoč tudi SMS-sporočila in mobilne podatke.

Evropski poslanci so v tem mandatu sprejeli splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ki je povzročila nekaj negodovanja v gospodarstvu, saj so morala podjetja izvesti dodatne ukrepe za varovanje osebnih podatkov svojih strank, kar je pomenilo tudi določene dodatne stroške.

Konec lanskega leta se je po zaslugi evropskih poslancev končala geoblokada pri spletnih nakupih na območju EU-ja. To vsaj teoretično pomeni, da lahko vsi evropski potrošniki pod enakimi pogoji nakupujejo v vseh spletnih trgovinah ali pri ponudnikih storitev, ki imajo sedež v eni izmed članic EU-ja.

Med odmevnejšimi sprejetimi EU-pravili je bila tudi evropska avdiovizualna direktiva, ki med drugim prepoveduje oglaševanje zdravstvene dejavnosti in storitev, sponzoriranje poročil ter televizijsko prodajo zdravil, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Zaostrena pa je bila tudi zaščita mladoletnikov glede predvajanja televizijskih vsebin.

Skorajšnja prepoved plastičnih slamic

Posledice nekaterih odločitev Evropskega parlamenta v tem mandatu bomo prebivalci EU-ja občutili šele v bližnji prihodnosti. Do leta 2021 bodo morale države članice sprejeti dodatne prepovedi uporabe plastike v vsakdanjem življenju in prepovedati prodajo nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Mednje spadajo plastični jedilni pribor in krožniki, vatirane palčke, slamice, palčke za mešanje pijač in palčke za balone.

Prav tako se bodo šele čez nekaj let občutili učinki nedavno sprejetih smernic o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki naj bi, kot so trdili nasprotniki le-teh, precej spremenili podobo in delovanje svetovnega spleta.

Tako kot v primeru omenjene direktive del evropske javnosti tudi ni bil najbolj zadovoljen, da evropski parlamentarci niso preprečili trgovinskih sporazumov z Japonsko in Kanado, medtem ko je najbolj razvpiti trgovinski sporazum EU-ja z ZDA pod predsedovanjem Donalda Trumpa zamrl.

Njihovi predhodniki so v prejšnjem sklicu Evropskega parlamenta zavrnili mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju Acta.

Parlamentarna zaušnica Madžarski

Evropski poslanci so v preteklih letih bolj pod drobnogled vzeli sporne politične odločitve v nekaterih državah članicah, predvsem na račun vladavine prava. Največ kritik sta doživeli Poljska in Madžarska. Evropski parlament je v primeru Madžarske sploh prvič v svoji zgodovini pozval k sprožitvi 7. člena pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici temeljnih evropskih vrednot (za podoben korak se je odločila Evropska komisija v primeru Poljske). Vendar kakšnih resnejših posledic te odločitve še ni bilo. Na drugi strani pa so bili, vsaj za zdaj, evropski parlamentarci prizanesljivi do Španije v njenem odnosu do želja Katalonije po neodvisnosti.

Evropski parlament se je z vetom nekajkrat uprl željam Evropske komisije glede sladkorja v otroški hrani, opozorilom zgolj na vsebnost kofeina na energetskih pijačah in uporabi kadmija za osvetlitev zaslonov. Parlamentarci pa so sprejeli tudi nekaj odločitev, na podlagi katerih naj bi v prihodnje letih spremenili evropsko zakonodajo, in sicer pri zaščiti t. i. žvižgačev, pri pravičnejših cenah v kmetijstvu, in se zavzeli za daljšo dobo proizvodov in dostopnejše zagotavljanje njihovih rezervnih delov in lažjo nadgradnjo programske opreme.

Osmerica evropskih poslancev predstavlja le enak več kot odstotek vseh poslancev, ki zasedajo parlamentarne klopi v Strasbourgu in Bruslju. Zato morda nimajo takšnega vpliva, kot ga imajo poslanci iz populacijsko največjih evropskih držav, Toda vseeno so bili tudi slovenski predstavniki pomembni pri nekaterih dejavnostih, ki so oz. še bodo olajšale ali izboljšale vsakdanjik evropskih prebivalcev.

Kako delo Evropskega parlamenta ocenjujejo slovenski evropski poslanci?

Skupni nastop vseh slovenskih poslancev pri obisku in nastopu več kot 100 slovenskih čebelarjev v Bruslju na dogodku "Save the bees" in pomoč pri aktivni promociji pobude Evropski medeni zajtrk kot tudi uspešna prizadevanja vseh strani znotraj EP-ja in širše za uveljavitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Poslanci so se zedinili tudi pri nominiranju Čebelarske zveze Slovenije za nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope, ki jo je v imenu slovenskih čebelarjev tudi prejela.
Lojze Peterle o največjem skupnem dosežku osmerice slovenskih poslancev.

Končal se je projekt gostovanja, dosegel podpis podnebnega sporazuma v Parizu, kjer se je Evropska unija 2015 zavezala Pariškemu podnebnemu sporazumu, in začela so se pogajanja brexit – EU, kot tri najbolj izstopajoče dosežke Evropskega parlamenta naštevajo v pisarni veterana med slovenskimi evropskimi poslanci Lojzeta Peterleta (NSi/EPP), ki se sicer pohvali, da je bil pobudnik ideje za ukinitev gostovanja v EU-mobilnih omrežjih.

"Glede na to, da so moji poslanski kolegi tudi na evropski parket vneto nosili notranjepolitično prtljago, v Evropskem parlamentu nismo delovali kot reprezentanca, tudi ko se je to zdelo edino logično in razumljivo. Tak je bil primer arbitraže in Junckerjevega ignoriranja pravnega mnenja lastne strokovne službe, na kar se je del poslancev na mojo pobudo odzval s pismom šefu komisije, medtem ko je drug del poslancev podpis tega pisma zavrnil. V takih primerih smo se slovenski poslanci precej razlikovali od poslancev drugih držav, ki so se znali poenotiti, ko je šlo za pomembna vprašanja za njihovo državo. A če dobro pomislim, smo enkrat v zadnjih petih letih vendarle stopili skupaj. Povezale so nas čebele. Marljivim žuželkam, brez katerih bi bilo življenje na Zemlji usodno ogroženo, je torej uspelo povezati svet in – kar se zdi včasih mnogo težje – tudi slovensko politiko."
Igor Šoltes o skupnih dosežkih osmerice slovenskih poslancev

"Iztekajoči se mandat bo šel v zgodovino kot mandat, ko nam je skoraj uspelo v mnogo primerih, zares pa v bistveno manj primerih. Dva, pri katerih smo bili uspešni in imata velik vpliv na državljane Evrope, močno izstopata: eden je odprava roaminga, drugi pa sprejetje akta o dostopnosti, ki zapoveduje prilagoditev izdelkov in storitev invalidom. Gre za ukrepa, ki nimata izrazitega političnega potenciala, a sta po mojem izvrsten prikaz tega, kar bi morala biti Evropska unija: jamstvo za reševanje praktičnih in vsakodnevnih izzivov državljanov Evrope ter tehnološki in civilizacijski kompas za človeštvo sveta," največje dosežke iztekajočega se mandata Evropskega parlamenta predstavlja Igor Šoltes (Zeleni).

V pisarni Romane Tomc (SDS/EPP) glede dosežkov Evropskega parlamenta pojasnjujejo, da "se je v petletnem mandatu zgodilo resnično veliko, od gospodarskega okrevanja in boja z brezposelnostjo, do migrantske krize, trgovinskih sporazumov, preprečevanja davčnih utaj, poglabljanja enotnega trga, zaščite potrošnikov, varovanja zdravja, brexita in še mnogo drugih stvari, zato bi bilo krivično izpostaviti le nekaj izmed njih".

"Menim, da smo se slovenski poslanci znali zediniti ob temah, ki so bile pomembne za Slovenijo in širšo skupnost. Tako smo na primer skupaj na Evropsko komisijo naslovili vprašanje glede nemške zahteve za minimalno plačo voznikov v cestnem prometu kot ukrep proti socialnemu dampingu, pa vprašanje o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, pa tudi vprašanje glede otežene uporaba frekvenc za slovenske radijske postaje na Primorskem, ker Italija uporablja radiofrekvenčni spekter v nasprotju s pravili, pa tudi glede diskriminacijske avstrijske zakonodaje. Vsi slovenski poslanci pa smo sodelovali tudi pri projektu 'Save the bees' in pomagali pri aktivni promociji pobude Evropski medeni zajtrk, poudaril bi tudi uspešna prizadevanja vseh strani znotraj EP-ja in širše za uveljavitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Poslanci smo se zedinili tudi pri nominiranju Čebelarske zveze Slovenije za nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope, ki jo je v imenu slovenskih čebelarjev tudi prejela."
Milan Zver o skupnih dosežkih osmerice slovenskih poslancev.

Milan Zver (SDS/EPP) med parlamentarnimi dosežki izpostavlja evropski sklad za strateške naložbe EFSI, ki je v EU-ju spodbudil za več kot 370 milijard EUR naložb ter ustvaril 300.000 novih delovnih mest po vsem EU-ju. Poleg tega je naštel še krepitev FRONTEX-a – evropske mejne in obalne straže, oblikovanje skupne obrambne unije, zagotovitev dodatnih 30 milijard evrov za program Erasmus+ in #OdkrijEU, sprejetje prostotrgovinskih sporazumov s Kanado (CETA), Japonsko in Singapurjem, odpravo pribitkov na stroške mobilnega gostovanja v državah članicah, odpravo pribitkov na plačila s kreditnimi karticami, zagotovitev dodatnih 500 milijonov evrov za odpravljanje nezaposlenosti mladih, odpravo čezmejnih blokad dostopa do spletnih vsebin (geo-blocking) ter sprejetje nove direktive o terorizmu in ukrepov za strožji mejni nadzor.

"Naša osmerica je bila uspešna pri promociji čebel, čebelarstva, vzpostavitvi medenega zajtrka v EP-ju in mednarodnega dne čebel. Prav tako smo s skupno podporo pridobili nekaj nominacij za državljana Evrope (npr. Boris Pahor, Čebelarska zveza Slovenije). Imamo tudi nekaj dobrih projektov, pri katerih smo se povezali posamezni poslanci, tako sva, denimo, s kolegom Bogovičem v Bruslju pripravila zelo odmevno premiero dokumentarnega filma Terra Magica o slovenskih vinarjih Goriških brd ter njihovo predstavitev."
Tanja Fajon o največjem skupnem dosežku osmerice slovenskih poslancev

Tanja Fajon (SD/S&D) med izstopajočimi dosežki Evropskega parlamenta navaja uredbo o varstvu osebnih podatkov GDPR, odpravo plačljivega mobilnega gostovanja po EU-ju, prepoved zaračunavanja provizij pri plačilih s karticami, več pravic za delavce, prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo, plastike za enkratno uporabo, zmanjšanje izpustov, Pariški sporazum, ratifikacijo carigrajske konvencije o prepovedi nasilja nad ženskami, EU-seznam davčnih oaz, evropsko otroško jamstveno shemo, zaščito žvižgačev in sprožitev člena 7 proti Madžarski.

"Na področju čebelarstva smo stopili skupaj vsi slovenski evropski poslanci, torej vseh osem, pri obisku več kot 100 slovenskih čebelarjev v Bruslju in udeležbi na dogodku Ohranimo čebele (ang.: "Save the Bees") ter po najboljših močeh pomagali pri promociji in uveljavitvi pobude Evropski medeni zajtrk. Vzporedno so bile tudi uspešne skupne dejavnosti pri prizadevanjih za uveljavitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Poslanci smo se zedinili tudi pri nominiranju Čebelarske zveze Slovenije za nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope, ki jo je v imenu slovenskih čebelarjev tudi prejela na slavnostni prireditvi v Bruslju."
Franc Bogovič o največjem skupnem dosežku osmerice slovenskih poslancev.

"Lahko rečem, da je tudi Evropski parlament v sodelovanju z Evropsko komisijo poskrbel za umiritev ekonomskih turbulenc in v tem mandatu smo precej dvignili zaposlenost v EU-ju ter popolnoma umirili nekatera z vidika gospodarstva krizna območja, kot npr. v Grčiji. Sprejeli smo tudi pomembne svežnje zakonov, na primer: za urejanje skupnega digitalnega trga in vzpostavitev energetske unije ter po dvajsetih letih posodobili zakonodajo o avtorskih pravicah. Aktivno se pripravlja tudi zakonodaja za pravičnejše obdavčenje tehnoloških multinacionalk, ki zdaj ne prispevajo sorazmernega deleža v blagajne držav glede na obseg poslovanja, ki pa jo bo moral končati in potrditi naslednji sklic parlamenta. Zelo pomembno je tudi poenotenje EU-ju v povezavi z brexitom," pa se je v minulo delo Evropskega parlamenta zazrl Franc Bogović (SLS/EPP).