Evropski poslanci se selijo med Strasbourgom in Brusljem. Foto: EPA

Tu je pomembna strankarska pripadnost na evropski ravni, oz. povedano drugače, vse stranke v posameznih državah so tudi članice strank oz. skupin na evropski ravni. V Evropskem parlamentu torej ni pomembna nacionalna pripadnost, temveč evropska strankarska pripadnost, saj skupaj sedijo poslanci iste stranke iz vseh držav članic povezave.

V Evropskem parlamentu je osem političnih skupin, pri čemer velja pravilo, da mora biti v eni skupini vsaj 25 članov Evropskega parlamenta, ki morajo prihajati iz vsaj četrtine držav članic, torej sedmih. Nekateri evropski poslanci, gre za manjšino, pa niso del nobene politične skupine in so znani kot nepovezani poslanci. Stališče, ki ga sprejme politična skupina, je sprejeto po notranji razpravi, pri čemer pa velja, da noben poslanec ni obvezan, da glasuje tako kot drugi člani skupine.

Največja politična skupina v Evropskem parlamentu je desnosredinska Evropska ljudska stranka (v zadnjem sklicu je imela 217 poslancev), ki si, kot navaja na spletni strani, prizadeva za Evropo vrednot, ki je blizu ljudem in temelji na demokraciji, preglednosti in odgovornosti, kot tudi za razcvet na podlagi spodbujanja socialnotržnega gospodarstva. Iz njenih vrst prihaja največ predsednikov in predsednikov vlad v Evropskem svetu, pa tudi največ članov Evropske komisije. Velja enako načelo kot na državni ravni: stranka, ki ima največ poslancev, ima tudi prednost pri oblikovanju Evropske komisije, ki jo sicer tvorijo komisarji različnih političnih skupin.

Druga največja stranka je Napredno zavezništvo socialistov in demokratov s 186 poslanci, sledijo Evropski konservativci in reformisti (75), Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo ‒ ALDE (68), Evropska združena levica/Nordijska zelena levica (52), Evropa svobode in demokracije (41) in Evropa narodov in svobode (37). Neodvisnih poslancev je 22.

Po volitvah nastala nova skupina
Strankarska porazdelitev ob koncu je drugačna kot ob izvolitvi poslancev pred petimi leti. Podobno kot pride do prehodov poslancev ali ustanovitve novih strank v nacionalnih parlamentih, je prišlo do sprememb v Evropskem parlamentu: po zadnjih volitvah je bila namreč ustanovljena nova skupina Evropa narodov in svobode, ki združuje desničarske evroskeptike, največ članov ima iz vrst francoskega Nacionalnega zbora (prej znanega kot Nacionalna fronta).

Največ slovenskih poslancev je del Evropske ljudske stranke
Slovenski evroposlanci so člani več evropskih skupin. V zadnjem sklicu je bila razdelitev naslednja: Franc Bogovič, Alojz Peterle, Romana Tomc, Milan Zver, Patricija Šulin, (Evropska ljudska stranka), Tanja Fajon (Napredno zavezništvo socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu), Igor Šoltes (Zeleni) in Ivo Vajgl (Alde).
Lani so se pravila za financiranje evropskih skupin spremenila. Foto: BoBo

Kako se skupine financirajo?
Evropske skupine se financirajo iz sredstev Evropskega parlamenta in donacij. Do lani je veljalo, da lahko dobijo 85 odstotkov sredstev iz proračuna Evropskega parlamenta (v obliki nepovratnih sredstev za delovanje), preostalih 15 pa iz lastnih sredstev, kot so članarine in donacije. Lani aprila pa je parlament odobril nova pravila financiranja, po katerem se je zvišal odstotek, ki ga stranka dobi iz proračuna, in sicer na 90 odstotkov, iz članarin in donacij pa morajo po novem zagotoviti 10 odstotkov. Nepovratna sredstva so namenjena za odhodke, ki so neposredno povezani s cilji, opredeljenimi v političnem programu stranke, kot so seje in konference, publikacije, študije in oglaševanje, upravni in potni stroški ter stroški osebja in stroški kampanje za evropske volitve. Nepovratna sredstva se ne smejo uporabljati za stroške kampanj za referendume in volitve (razen za evropske volitve), neposredno ali posredno financiranje nacionalnih strank, kandidatov na volitvah in političnih fundacij na nacionalni in evropski ravni ter dolgove in stroške servisiranja dolga.

Kako poteka financiranje v praksi?
Vsaka evropska stranka, ki izpolnjuje potrebne pogoje, lahko zaprosi za financiranje v finančnem letu do 30. septembra, in sicer tako, da izpolni prošnjo in oceno proračuna. Ko je prošnja ocenjena in dobi zeleno luč, se proračun Evropskega parlamenta razdeli med stranke na naslednji način: 10 odstotkov se razdeli na enake deleže, 90 odstotkov pa proporcionalno glede na število evropskih poslancev, ki jih ima posamezna stranka.

Evropske stranke ne morejo več ustanoviti posamezniki
Ena od ključnih sprememb, ki so glede strank začele veljati lani, so spremenjeni pogoji za registracijo evropskih političnih strank. Po dogovoru Evropskega sveta in Evropskega parlamenta lahko evropsko politično stranko ustanovi le stranka, in ne posamezniki, prepovedano pa je podpreti več evropskih strank. Tako bo onemogočeno članstvo v več strankah in ustanavljanje lažnih strank, ki jih večinoma podpirajo posamezni člani, hkrati pa naj bi bilo s tem zagotovljeno, da bi evropske politične stranke res imele vseevropsko razsežnost.

Stranke v državah članicah EU-ja morajo na svojih spletnih straneh po novem tudi objaviti logotip in program evropskih političnih strank, s katerimi so povezane, da bi lahko te evropske stranke prejemale sredstva EU-ja. To morajo narediti vsaj 12 mesecev prej, preden zaprosija za finančna sredstva.

Kako poteka delo poslancev?
Parlament ima 20 stalnih odborov, lahko pa ustanovi tudi pododbore in posebne začasne odbore (ukvarjajo se s posebnimi vprašanji, njihov mandat traja 12 mesecev z možnostjo podaljšanja) ter začasne preiskovalne odbore za preiskovanje domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje EU.

Odbori oblikujejo zakonodajne predloge s sprejetjem poročil, pripravljajo predloge sprememb za plenarno zasedanje in imenujejo pogajalske skupine za pogajanja s Svetom o zakonodaji EU, sprejemajo pa tudi samoiniciativna poročila, pripravljajo predstavitve s strokovnjaki in nadzirajo druge organe in institucije EU.