V SDS-u, ki je s 30,64 odstotka dobljenih glasov oz. štirimi osvojenimi poslanskimi mandati na nedeljskih evropskih volitvah slavil, ocenjujejo, da so z rezultatom lahko zadovoljni. V Evropski parlament se je ob zdajšnjima evropskima poslancema Romani Tomc in Milanu Zveru s preferenčnimi glasovi uspelo prebiti poslancu Branko Grimsu, ki je bil sicer peti po vrsti na kandidatni listi, in Zali Tomašič, ki ji je preboj v Bruselj uspel z repa kandidatne liste. Ob tem je presenetila tudi s številom zbranih preferenčnih glasov, med kandidati SDS-a jih je takoj za nosilko liste Tomčeva prejela največ izmed vseh kandidatov SDS-a, tudi tistih z več politične kilometrine.
Če so v največji stranki opozicije pomirjeni z rezultatom, pa medtem predsednik stranke Janez Janša na družbenih omrežjih opozarja na nepravilnosti, do katerih bi lahko prišlo pri sami izvedbi volitev.
Sajovic: Zmagali smo v štirih pomembnih referendumih
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je z mobilizacijo volivcev, dejavnostmi stranke in rezultatom Svobode na evropskih volitvah zadovoljen.
Sajovic je povedal, da ga dva osvojena poslanska mandata Svobode v Evropskem parlamentu ne skrbita, imajo pa v stranki voljo in energijo, da svoje delo nadgradijo. "Resnica je, da je leva sredina na volitvah zbrala več posameznih glasov Slovenk in Slovencev kot desna sredina, ki je osvojila več mandatov," je zatrdil.
Omenil je, da je podpora volivcev stranki jasna in spodbudna v primerjavi z javnomnenjsko podporo stranki pred pol leta. "Zmagali smo v štirih pomembnih referendumih, do katerih so bila mnenja tistih, ki marsikaj analizirajo, zelo, zelo drugačna in ne najbolj podporna. Verjamemo, da ljudje najbolje vedo, da imajo prav," je dejal.
Komentiral je tudi povezovanje strank na levi sredini. "Vsako povezovanje v politiki, predvsem tistih, ki ne uspejo, ne znajo sestaviti moštva, ki lahko prebije kritično maso, je legitimno, še posebej, če delijo vrednote, kot jih imamo mi. V Svobodi smo pa dokazali, da smo stranka, ki se gradi in raste, ter da nismo in ne bomo muha enodnevnica," je zatrdil Sajovic.
Predsednik vlade Robert Golob je v Odmevih v odgovoru na vprašanje, kaj meni o kritiki predsednika SD-ja Matjaža Hana, da so bile evropske volitve hud poraz za koalicijo; in kdo bo novi obrambni minister, povedal slednje: "Jaz se čudim takim ocenam. Svoboda je dobila dva poslanca, dobila je 22 odstotkov podpore, kar je več, kot smo pričakovali. Nismo mi tisti, ki so izgubili poslance v Evropskem parlamentu. Ampak, verjemite mi, da sem tu, v Jordaniji, imel polne roke dela in se res nisem ukvarjal z menjavami ministrov. Za to bo še več kot dovolj časa. Ne nazadnje gospod Šarec še ni zapustil svojega ministrskega stolčka. Bo še čas za to."
Tonin: NSi je proti napadom razvila odpornost
Prve povolilne vtise pa so v ponedeljek zvečer pretresali tudi v NSi-ju. "Prevladalo je zadovoljstvo, da smo ohranili status evropske parlamentarne stranke," so za Slovensko tiskovno agencijo zapisali v NSi-ju, ki je s 7,66 odstotka glasov osvojil en poslanski mandat. Dosežen rezultat pa po besedah predsednika stranke Mateja Tonina kaže, da je stranka očitno v okoliščinah, ko so "konstantno napadani" tako od opozicijskega SDS-a kot od največje vladne stranke Gibanja Svoboda, razvila odpornost.
V Bruselj je bil sicer z liste NSi-ja izvoljen prav Tonin, ki o tem, ali torej izid volitev vidi tudi kot zaupnico njemu na čelu stranke, odgovarja: "Večkrat sem rekel, da ko te v politiki odpisujejo, na Zahodu velja edini standard, da greš na volitve in se stehtaš. Mislim, da sem zdaj odgovoril na vsa tista vprašanja, da so preferenčni glasovi povedali svoje in da je to vzpostavilo neko mirnost tudi znotraj stranke."
Izvršilni odbor NSi-ja je na ponedeljkovi seji sprejel tudi sklep, da volilni odbor pripravi analizo volitev in volilnih izidov, vprašanja, kako bo Tonin v prihodnje stranko vodil iz Bruslja, pa naj še ne bi odpirali. Tonin je sicer v izjavi za medije dejal, da ne bo "ne prvi ne zadnji predsednik stranke, ki je hkrati tudi evropski poslanec". Prepričan je, da je NSi utečena in kadrovsko dobro oblikovana stranka z izkušenimi poslanci v slovenskem parlamentu in izkušeno ekipi na centrali. "Ne vidim nobenih težav zaradi svojega dela v Evropskem parlamentu, hkrati pa se nameravam redno in konstantno vsak teden vračati domov, da bom prisoten tudi pri delu stranke v Sloveniji," je dejal. Tako načrtuje, da se bo na jesenskem volilnem kongresu NSi-ja potegoval za nov mandat na čelu stranke.
Medtem pa so, kot kaže, volitve prinesle politično slovo dosedanje evropske poslanke iz vrst NSi-ja Ljudmile Novak, ki je v nedeljo dejala, da je vesela, da je "politično ladjo varno pripeljala v pristanišče". Ob tem je Tonin danes (v torek) dejal, da Ljudmila Novak ostaja članica stranke, kot nekdanja predsednica v njej uživa tudi poseben status, v samo delovanje stranke pa bo vpeta, kolikor bo sama želela.
Glede izidov evropskih volitev v Sloveniji je Tonin še ocenil, da številke jasno kažejo, da je zmagala desna sredina. "Ljudje si želijo tudi drugačne politike v Evropi, in mislim, da je bil to jasen signal, da si želijo drugačne situacije tudi doma. To je na neki način začetek konca Golobove vlade," voljo volivcev vidi Tonin. Po njegovem mnenju bi bile tako na mestu predčasne volitve.
O dolgotrajnem nedeljskem čakanju na rezultate pa je Tonin poudaril, da je koalicija preslišala opozorila, da je ob evropskih volitvah na en dan nekorektno dajati tolikšno število referendumov. "Nekorektno je pričakovati, da bodo lahko volilni odbori povečano delo obdelali v istem časovnem okvirju kot v preteklosti," je ocenil.
Koordinatorica Levice Asta Vrečko je po prvi povolilni analizi, kljub temu da stranki tudi tokrat ni uspel preboj v Evropski parlament, prepričana, da ima Levica dobro popotnico za nadaljnje delo. Koalicija je dobila "absolutno potrditev" tudi na referendumskih glasovanjih, celotna slika kaže, da je glas na strani strank leve sredine, meni.
Levica je na nedeljskih evropskih volitvah izboljšala izid z državnozborskih volitev pred dvema letoma, s katerim stranka ni mogla biti popolnoma zadovoljna, je danes ocenila koordinatorica stranke, ki Levico vodi od jeseni in je torej stranko tokrat prvič popeljala na katere od volitev.
Na nedeljskem glasovanju je sicer Levica po dosedanjih delnih neuradnih izidih Državne volilne komisije (DVK) osvojila 4,75 odstotka oz. 31.800 glasov volivcev. Na parlamentarnih volitvah leta 2022 pa 4,46 odstotka oziroma 53.234 glasov volivcev.
"To kaže, da je naše delo v vladi in med ljudmi prepoznavno in ima stabilno podporo," izide interpretira vodja najmanjše koalicijske stranke. Ob tem je poudarila, da so evropske volitve vendarle nekoliko specifične, rezultate pa je mogoče pripisati tudi taktičnemu glasovanju. "S tem se seveda ne smemo obremenjevati, naša naloga je, da s svojim programom in delom prepričamo čim več ljudi. Naš cilj je izboljšanje življenja ljudi v Sloveniji in tudi v Evropi," je poudarila Asta Vrečko.
Tako verjame, da ima Levica dobro popotnico za delo v preostanku mandata aktualne vlade in prihodnje parlamentarne volitve.
Obenem je dodala, da so lahko v koaliciji zadovoljni tudi z rezultati glasovanj posvetovalnih referendumov, za katere so dobili potrditev.
Povezovanje z Vesno?
Levica si vse bolj prizadeva tudi za sodelovanje s sorodnimi strankami. Kot je ob tem spomnila koordinatorica stranke, je Levica nastala prav s povezovanjem in kot koalicija sorodnih strank tudi prvič prestopila prag parlamenta. "Povezovanje je bil vedno naš moto," je poudarila. Tako je zatrdila, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bo Levica platforma, ki povezuje različne poglede levih političnih sil. To pa je tudi pot do več politične moči in manj drobljenja glasov.
O možnosti sodelovanja med Levico in Vesno je Asta Vrečko spomnila, da so z omenjeno stranko nekaj akcij skupaj že izpeljali. "Smo odprti, Levica je zelena stranka, delavska stranka. Absolutno nas zanima kakršno koli povezovanje na takšnih temah, več pa bomo lahko komentirali v prihodnosti," je sklenila.
Glede nedeljskega čakanja na izide, ki je ob štetju glasov tako na evropskih volitvah kot štirih referendumskih vprašanjih terjalo precej časa, in velikega števila neveljavnih glasovnic na evropskih volitvah pa je Asta Vrečko ocenila, da je pri tem treba zaupati Državni volilni komisiji, ki lahko tudi edina opravi evalvacijo. "Ko človek čaka rezultate, se mu zdi vse predolgo. Verjamem pa, da ni enostavno preštevati kar pet glasovnic. Če je to šlo na račun štetja, seveda ljudem ne moremo zameriti, če so si vzeli čas," je sklenila.
Jankovič: Ljubljana ostaja levo mesto
Na redni tedenski novinarski konferenci je izide evropskih volitev komentiral tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Dejal je, da so izraz volje volivcev, ter povedal, da je podpiral Svobodo in zanjo tudi glasoval.
Pričakoval je, da bosta največji parlamentarni stranki dobili vsaka po tri mandate, tako da ga je razplet, po katerem je stranka SDS dobila štiri, nekoliko presenetil. Preostalo je bilo skladno z njegovimi pričakovanji, veseli pa ga visoka volilna udeležba v primerjavi z udeležbo na preteklih evropskih volitvah.
Obenem je poudaril, da Ljubljana po rezultatih ostaja levo usmerjeno mesto. V nasprotju z državno ravnjo, kjer je SDS na volitvah dobil okoli 30,6 odstotka glasov, Gibanje Svoboda pa skoraj 22,2 odstotka, je bilo v Ljubljani po Jankovićevih besedah razmerje približno 26 odstotkov proti 20 odstotkom v korist največje vladne stranke. Bistveno več kot na ravni celotne Slovenije sta dobili tudi stranki SD in Levica, meni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje