Na parlamentarnih volitvah leta 2018 je starostna skupina od 18 do 30 let pomenila le 13 odstotkov vseh volilnih upravičencev. A glas mladih je bil slabo zastopan tudi zato, ker je bila njihova udeležba najnižja med vsemi. Na volitve jih je namreč prišlo le 40,54 odstotka, medtem ko je bila splošna volilna udeležba 52,64-odstotna.

Ali to pomeni, da stranke v predvolilnih kampanjah mladih ne nagovarjajo, ker se jim preprosto ne obrestuje? "Bazen mladih je res majhen, a 13 odstotkov vendarle ni malo. Če bi imeli 13 odstotkov koherentnih volivcev s podobnim pogledom na politiko, bi predstavljali že skoraj drugo najmočnejšo stranko na državnozborskih volitvah," pogled na podatek nekoliko obrne Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede in soavtor raziskave Mladina 2020. Seveda vsi mladi ne glasujejo enako, temveč so, kakor druge starostne skupine, razdeljeni. "Hkrati je to skupina, ki najmanj voli," doda Deželan, ki pa v tem ne vidi nič nenavadnega, saj je po njegovih besedah običajno, da je volilna udeležba najnižja med najmlajšimi in najstarejšimi volivci. Bolj problematično je vzdrževanje trenda, ki kaže, da mlajši volijo vse manj. "Mladi so pred desetimi, dvajsetimi leti volili pogosteje kot mladi danes. To je svetovni trend, ki zmanjšuje vlogo mladine kot pomembne politične sile."

Sledi vprašanje, kaj povzroča tak položaj. So krive nove tehnologije in nezanimanje mladih za tradicionalne medije? To vprašanje je v zadnjem času zelo pogosto, odvrne Deželan. Sam težavo vidi nekoliko drugače. "Klasičen odgovor bi bil, da so mladi vse bolj odmaknjeni od tradicionalnih struktur in vzorcev delovanja. Moj odgovor pa bi bil, da so tradicionalne strukture vse bolj odmaknjene od mladih. Mladi se niso nikamor odmaknili, preprosto so te strukture pozabile, da mladi živijo drugačno življenje in uporabljajo druge tehnologije."

Vseeno ne moremo preprosto reči, da mladih ni na volitvah, ker ne gledajo televizije. Mladi svoj politični interes izražajo drugače. "Kadar se ne strinjajo z delovanjem oblasti ali političnim razredom, to ne pomeni, da bodo odšli na volitve in volili nasprotnika npr. Janše ali Goloba, temveč preprosto ne gredo na volitve. Mladi ne želijo dati legitimnosti strukturam, v katere ne verjamejo oziroma za katere menijo, da so vir njihovih problemov." Ker ne želijo privoliti v ta pravila igre in njihovo zlorabo, večine mladih na volitvah ni. A čeprav izstopajo iz sfere tradicionalne politike, to ne pomeni, da so apolitični. "Mladi so zelo politični, vendar ne v institucionalni politiki, temveč v gibanjski, potrošniški politiki itd."

Ali visoka udeležba na referendumu o vodah napoveduje višjo udeležbo mladih na volitvah?

11. julija lani, sredi poletnih počitnic, je bil na pobudo Gibanja za pitno vodo izveden referendum o vladni noveli zakona o vodah. Bojazen, da bi novela omogočila gradnjo na priobalnih in vodnih zemljiščih ter s tem poslabšala stanje voda in poplavno varnost, je izjemno motivirala tudi mlade volivce. Da je bila na referendumu o vodah med mladimi visoka udeležba, so poudarili tudi na državni volilni komisiji. Glasovalo je namreč 46,66 odstotka vseh volilnih upravičencev v starostni skupini od 18 do 30 let, kar je za šest odstotnih točk več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. K skupni udeležbi na referendumu so mladi volivci prispevali 15,3 odstotka vseh glasov.

Referendum o vodah je bil po mnenju Deželana eden tistih trenutkov, ki je pokazal, da govorice, da mladi ne razumejo politike in niso politični, ne držijo. Pri celotni mlajši populaciji in družbeno bolj angažirani populaciji v splošnem velja, da ne sprejema več klasične delitve na levo in desno, pojasnjuje Deželan. "Abstrakcija, kot je ideološki kontinuum, jim nič več ne pomeni. Videli so namreč, da lahko desne stranke začnejo uvajati socialdemokratske reforme, leve stranke pa zganjajo ekonomski liberalizem, kot ga ne bi pričakovali niti od desnih strank. Gre za koncepte, ki vam povedo le, kako se stranke grupirajo, v resnici pa ne dajo zagotovil, kako bodo posamezne stranke ravnale v posameznih situacijah ali krizah." Referendum o vodah je zelo jasno razkril, da se v primeru, ko lahko mladi in drugi politično angažirani državljani na konkretnem primeru razumejo, za kaj gre, bolj aktivirajo, meni Deželan. "Takrat prepoznajo bodisi nekaj, kar podpirajo, bodisi nekaj, kar zavračajo. V takem trenutku pripišejo svojo podporo neposredni politični akciji."

Angažma teh volivcev bi se lahko na prihajajočih parlamentarnih volitvah izgubil, če se bo o vsebinah govorilo na tako abstraktni ravni kot doslej. "Če bomo govorili o levici in desnici, o Janši in Golobu, o tem, kako so te volitve najpomembnejše v zadnjih 30 letih, kot so bile vsake doslej, potem mladih ne bo. Če pa bomo govorili npr. o ukinitvi dodatnega pokojninskega zavarovanja, o zavarovanju vode, o zelo konkretnih ukrepih na področju varovanja okolja, o obrambnem vprašanju, o zelo konkretnem reševanju begunske problematike v številkah in denarju, potem se bodo mladi angažirali." Mladi naj bi se torej aktivirali okoli posamezne teme, medtem ko želijo politične stranke naslavljati čim širši nabor tem. "Naše stranke lovijo vse, kar je malo levo in malo desno od centra. Vsi se opredelijo do vsega. Čeprav lahko vidimo, da so nekateri zelo dobri pri določeni temi, pri drugih pa pač ne."

Na tej točki se vrnemo k pragmatičnosti strank, ki se zavedajo, da je v drugih bazenih "več rib". Skupina volilnih upravičencev, starejših od 60 let, predstavlja kar 37 odstotkov vseh upravičencev. "Težko je najti presečno temo, ki bi zaznamovala celotno populacijo in ki bi strankam omogočala, da nagovarjajo širše volilno telo. Spoštovanje človekovih in državljanskih pravic bi bila zagotovo tema, ki bi bila zanimiva tudi za mlade, če bi jo dobro formulirali. Dejstvo pa je, da bi s to temo na nekatere malo pozabili." A ker je bazen mladih volivcev najmanjši, lahko pričakujemo, da se bo volilna tekma vrtela okoli pokojninskega sistema, obrambne varnosti ter vojne v Ukrajini. Mladi so po besedah Tomaža Deželana zelo občutljivi za svetovne probleme. "A bolj kot Ukrajina jih zanima, kako bomo poskrbeli za begunce. Ukrajinska kriza jih zanima v smislu globalne pravičnosti, zanima jih, na kakšen način bo družba odreagirala in poskrbela za te, ki trpijo."

Katere teme nagovarjajo mlade?

Na drugi strani mlade zanimajo teme, ki jih neposredno zadevajo. Na prvem mestu je gotovo stanovanjska problematika. "Mladi se sprašujejo, kdaj bodo imeli možnost dobiti primerno stanovanje, ki si ga lahko privoščijo. S tem povezano je tudi vprašanje, kdaj bodo dobili kakovostno zaposlitev." Trenutna sicer zelo nizka stopnja brezposelnosti po Deželanovih besedah ni nikakršno zagotovilo, da so zaposlitve mladih tudi primerne in kakovostne. "Dinamika preskakovanja iz službe v službo ni problem nestanovitnosti mladih, temveč nekakovostnih zaposlitev. V zadnjih desetih letih smo spremljali enormen porast prekarnih zaposlitev, ki niso nujno zelo slabo plačane, a so še vedno prekarne." Nestanovitne zaposlitve so povezane s stanovanjsko problematiko, ta pa z osamosvojitvijo in ustvarjanjem nove družine. "Posameznik, ki se mora po petih letih samostojne profesionalne kariere vrniti domov k staršem, ker je izgubil službo in ne more več plačevati najemnine, se bo zelo težko odločil za ustvarjanje družine," oriše Deželan. Kakovostne zaposlitve, samostojnost, stanovanja, nestabilnost mlade ekstremno bremenijo, kar pa je vir morda še veliko večje težave…

"Problem, ki v volilni tekmi morda ne bo posebej prepoznan, je duševno zdravje. Vse prej omenjene frustracije so ustvarile razmere, v katerih imamo mlade, ki so zelo šibkega duševnega zdravja. Vsi od njih pričakujemo, da jim bo uspelo. Mladi tudi sami od sebe pričakujejo, da jim bo uspelo. Hkrati pa so soočeni s kontekstom, ki je zelo sovražen in neprijazen." Deželan meni, da bi bilo duševno zdravje mladih zagotovo predvolilna tema, na katero bi ti odreagirali.

"Poudarek na tej temi bi mlade morda prepričal, da jih določena stranka vendarle zaznava kot pomembno skupino v političnem boju. Zdaj je ravno obratno. In mladi niso neumni, pravzaprav so najbolj inteligenten del populacije. Ta populacija mladih je tudi najbolj izobražena. Zelo dobro tudi prepoznajo, kdaj jih zavajajo."

Informacije moramo pripeljati do mladih

Mladi pred volitvami informacij ne bodo iskali, informacije morajo najti mlade, je prepričan Deželan. "Volilni program politične stranke, ki ga še njeni kandidati niso odprli in ki v tretji krilatici navede 'mladi', še ne pomeni, da so mladi v resnici v idejah in politikah te stranke. Življenja mladih ne krojijo programi, temveč dejanja političnih strank, ki so v vladi. To občutijo na lastni koži in vidijo, da se jim ne godi dobro." Kot pojasni Deželan, so mladi v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami kar dobro informirani o dejanskem delovanju političnih akterjev in so sposobni videti skozi tisto, kar jim politiki pripovedujejo. Rezultat tega pa sta pogosto zagrenjenost in cinizem.

Odprtje poslanske pisarne in objava programa za pridobivanje pozornosti mladih torej ne bosta dovolj. Mladi prav tako ne gledajo televizije na enak način kot starejši. "Če že gledajo televizijo, gotovo ne gledajo Planet TV-ja, POP TV-ja in prvega programa Televizije Slovenija ob 20. ali 21. uri, ko bodo na sporedu soočenja. To pomeni, da je treba informacije do mladih pripeljati na drugačne načine."

Družbeni mediji so bistveno orodje, s katerim mladi pridobivajo informacije o politiki in družbi. A tudi prek družbenih omrežij mladih ne moremo nagovarjati enako kot starejših. Kopiranje sestavkov s spletne strani stranke na Facebook, ki ga mladi tako ali tako ne uporabljajo več, ne bo imelo učinka. "Mladi so digitalni domorodci, kar pomeni, da takoj vidijo, kaj je 'fake' in kaj je pristno."

Predvsem v tujini stranke vse več sredstev namenjajo za svetovanje, kako na družbenih omrežjih pristopiti k različnim starostnim skupinam, torej tudi k mladim. Kot objasni Deželan, je do mladih najlažje pristopiti prek tistih, ki so že vključeni v dialog z njimi. "To so na primer mnenjski voditelji in druge osebnosti, ki jih mladi spremljajo. To so znane osebnosti iz družbenega življenja, ki s svojim življenjem kažejo na nekatere vrednote in so ključni pri tem, da informacije iz političnega prostora prenesejo v prostor mladih."

Delež mladih se je po podatkih raziskave Mladina 2020, ki jo je financiral Urad za mladino RS, v zadnjih desetih letih v Sloveniji zmanjšal za 30 odstotkov. Tovrsten trend je v razvitih družbah nekaj povsem običajnega, pojasnjuje Deželan, eden od soavtorjev raziskave. "Razvite zahodne demokracije imajo pač takšno demografsko sliko, kar ni ne nekaj novega, ne presenetljivega. Družbe postajajo vse bolj senzibilne za potrebe posameznikov, hkrati pa imajo posamezniki več možnosti da realizirajo svoje cilje, ki niso nujno zelo tradicionalistični. Obenem pa gre tudi za negativen učinek napredka, negotovosti v družbi so vse večje."

Ker je delež mladih v družbi vse manjši, je vsak njihov glas na volitvah toliko pomembnejši. Deželan navede nekaj okoliščin, ki bi lahko privedle do večje volilne udeležbe tako v splošni populaciji kot med mladimi. "Če se bo zdelo, da je volilna tekma tesna, bo mladih na volitvah več. Če se zdi, da je rezultat pomemben, jih bo več. Če se bo kreiralo prepričanje, da so volitve res zelo pomembne, jih bo prav tako gotovo več. Kot tudi vseh drugih." A ob koncu navede še en pomembni dejavnik, ki bi k udeležbi na volitvah spodbudil prav skupino najmlajših volivcev. "Če bodo mladi dobili občutek, da so pomembna politična sila, jih bo več. Čim so mladi na referendumu o vodah dobili občutek, da so lahko jeziček na tehtnici, so se sami še bolj angažirali. Hkrati pa so jih bolj intenzivno začeli naslavljati tudi politični akterji, ko so jih prepoznali kot pomembno politično silo."