Foto: MMC RTV SLO/Adrijan Preglj
Foto: MMC RTV SLO/Adrijan Preglj

TV Slovenija bo predvajala 15 volilnih oddaj, deset soočenj parlamentarnih strank, štiri soočenja zunajparlamentarnih strank in oddajo na volilno nedeljo.

Parlamentarne stranke so razdeljene na dve skupini, kombinacija strank pa bo vsak teden drugačna, tako da se bodo v štirih tednih v soočenjih srečali vsi. Predsednice in predsedniki parlamentarnih strank pa se bodo srečali tudi v dveh velikih soočenjih.

V prvi oddaji so svoja mnenja soočili Tanja Fajon (SD), Romana Tomc (SDS) namesto Janeza Janše, Luka Mesec (Levica), Matej Tonin (NSi), Marjan Šarec (LMŠ), namesto Zdravka Počivalška (Konkretno) pride Marjan Podobnik, Alenka Bratušek (SAB), Zmago Jelinčič (SNS) in Ljubo Jasnič (DeSUS). Soočenje je vodila Erika Žnidaršič.

Teme soočenja so bile vojna v Ukrajini, od katere je odvisno tudi, kako bomo živeli v prihodnje, gospodarsko okrevanje, energetska odvisnost, zadolževanje in politično kadrovanje.

Kakšen pomen ima misija v Ukrajino?

Romana Tomc, SDS Foto: MMC RTV SLO
Romana Tomc, SDS Foto: MMC RTV SLO

Predsednik vlade in zunanji minister imata po besedah Romane Tomc, evroposlanke iz vrst SDS-a, odlične odnose. "Misija je usklajena, jasno je, da se takšne diplomatske poteze delajo bolj v tišini, kajti prevelika odmevnost v javnosti bi lahko tem diplomatskim odnosom, ki jih vzpostavljamo, škodovala. Seveda pa bi lahko škodovala tudi ljudem in jih osebno ogrozila," je odgovorila na vprašanje, zakaj je premier Janša diplomatsko misijo v Kijev napovedal prek Twitterja in opombo, da zunanjega ministra od začetka vojne ni pogosto pred kamero.

Predsednica SD-ja Tanja Fajon, ki je prav tako evropska poslanka, je dejala, da situacijo vidi drugače. Poudarila je, da ima Slovenija še vedno veleposlanika v Ukrajini, ki je sicer trenutno tako kot ostali evropski diplomati na Poljskem. "Tu gre tudi za določeno soliranje Slovenije, ker to ni usklajeno znotraj EU-ja, ni usklajeno z zavezništvom, z mednarodnimi organizacijami," je dejala in ocenila, da poteza odpira nevarna tveganja, saj odpira možnost za konflikt z vojaško velesilo.

"Za končanje vojne sta potrebni dve stvari – da še naprej tehnično pomagamo Ukrajincem in da z diplomatskimi sredstvi storimo vse, da se ta vojna čim prej konča," je dejal predsednik NSi-ja, obrambni minister Matej Tonin. Slovenska diplomatska misija bo v Ukrajini po njegovih besedah prisotna, da bo vsaj v neki meri zmanjšala intenziteto napadov v Kijevu. "Kjer koli po svetu so se iz nekega središča mesta umaknile diplomatske misije, v tistih mestih se je vojna navadno dodatno razplamtela. V mestih, kjer so diplomatske misije ostajale, je bil nasprotnik vendarle bil nekoliko bolj oprezen pri napadih," je dejal. "Če s tem zavarujemo eno človeško življenje, smo naredili veliko," je prepričan. Zatrdil je, da se je o diplomatski misiji s premierjem v ožjem krogu posvetoval pred 10 dnevi.

"Pošiljanje vojakov pod diplomatsko zastavo je nevarno dejanje in bi lahko bil korak, da Slovenija vstopa v konflikt. Vojna se bo končala v Moskvi in od premierja pričakujemo, da bi lahko naredil korak in preprečila svojega političnega prijatelja Viktorja Orbana, da sede na letalo, gre v Moskvo in s prijateljem Putinom najde način, da se agresija v Ukrajini ustavi. Škoda slovenskih solo akcij se že kaže," je glede vojaške diplomatske misije v Kijevu dejala Alenka Bratušek (SAB).

Naša politika je odločna politika in v svetu očitno zelo cenjena politika. "Predsednik vlade je gostoval v vseh svetovnih medijih, ko poslušam kolege v evropskem parlamentu, sami presežki. Najbolj pomembno je, da so te poteze namenjene k dvigu morale v Ukrajini in da Ukrajinci čutijo, da imajo podporo," je odvrnila Romana Tomc (SDS).

Tanja Fajon, SD Foto: MMC RTV SLO
Tanja Fajon, SD Foto: MMC RTV SLO

"Dvakrat sem pozvala slovenskih politični vrh, da sede skupaj z vsemi parlamentarnimi strankami in stroko. Gre za strateški interes Slovenije, varnost državljanov, preskrbo z energenti in hrano. Enostranske poteze so škodljive, začenši s premierjevim pozivom po zapori zračnega prostora Ukrajine, s popolnim embargom na ruske energente," je navedla Tanja Fajon (SD).

Vsaka poteza, ki doprinese k zmanjšanju žrtev v vojni, je dobronamerna. Ali bo doprinesla takšne ali drugačne učinke, je težko soditi, je povedal Marjan Podobnik (Povežimo Slovenijo), ki je dodal, da bi bilo dobro, da bi opozicija in vlada sedli skupaj ter našli čim bolj usklajene rešitve.

Luka Mesec, Levica Foto: MMC RTV SLO
Luka Mesec, Levica Foto: MMC RTV SLO

"Matej Tonin je prodal javnosti zgodbo, da bo vojak, ki ga z diplomatskim potnim listom pošiljamo v Kijev, tam nekakšen človeški ščit, ki bo omejil ruske napade. Sprašujem se, kdo verjame takšni zgodbi, ki nima mednarodne podpore. Vrsta diplomatov je povedala, da bo misija brez mandata. Gre za navadno PR-akcijo pred volitvami. Tonin in Janša se hočeta pred volitvami pokazati, da rešujeta svet," je pojasnil Luka Mesec (Levica). "Predstavljate si, da bi vsaka evropska država začela s solo akcijami, kakšno zmedo bi ustvarili," je dodal.

Pošiljanje človeka v Kijev po oceni predsednika stranke SNS Zmaga Jelinčiča pomeni "žrtvovanje tega človeka in žrtvovanje tistih, ki bodo z njim". "Tega se ne dela. To je nenavadna in nepremišljena, tudi nediplomatska poteza," je dejal in ocenil, da gre za potezo "nekoga, ki sebe želi postaviti na piedestal heroja ukrajinske vojne". Po njegovem mnenju takšne diplomatske misije pri poteku in razpletu vojne nimajo vloge. "Ruska vojska je že obkrožila Kijev in Kijev bo kmalu padel. Pošiljati nekoga skozi obroč ruske vojske v neko stavbo, za katero se ne ve, kaj bo s to stavbo, je delovanje proti lastnim ljudem," je opozoril. Ponovil je mnenje, da bi moral Slovenija ostati nevtralna in se ne mešati v vojne konflikte. "Mi smo lešnik tam na sredi, od katerega ni nič odvisno," je ponazoril. Po njegovi oceni je edini dosežek poteze vlade, da je bila Slovenija vpisana na ruski spisek sovražnih držav, kar bi lahko imelo hude gospodarske posledice.

Ljubo Jasnič, DeSUS Foto: MMC RTV SLO
Ljubo Jasnič, DeSUS Foto: MMC RTV SLO

Z oceno, da bi morala Slovenija zavzeti nevtralni položaj, se strinja tudi predsednik DeSUS-a Ljubo Jasnič. "Vsak korak na poti k miru je dober, ampak mora biti usklajen z evropsko skupnostjo in doma," je dejal glede slovenske diplomatske misije. Vprašal se je, kakšno je mnenje Državnega zbora, kakšno je mnenje predsednika države. "To je solo akcija in to ni dobro za nas," je ocenil.

Romana Tomc je dejala, da je bilo jasno povedano, da gre za misijo na ravni odpravnika poslov, kar je v skladu z zakonom stvar vlade. Dodala je, da gre za mirovno misijo in da so se nanjo javili prostovoljci, ki želijo pomagati. Ob tem je dodala, da je premier Janša podal pobudo, da se Ukrajina pridruži EU-ju, kar je bilo po njenih besedah široko sprejeta v Evropskem parlamentu.

Predsednica SD-ja Tanja Fajon je dejala, da se strinja z besedami Jasniča, da je vsak korak na poti k miru dober, a dodala, da "takih korakov vlade in Slovenije na žalost ni bilo veliko". Vprašala se je tudi, ali je poteza o pošiljanju prostovoljcev v Kijev nekakšna nezaupnica veleposlaniku v Ukrajini. Dodala je, da pobuda o pridružitvi Ukrajine v EU ni nova, saj se dvostranski dogovori sklepajo že leta. "Je pa napačno, če dajemo upanje in ne bomo mogli te obljube hitro izpolniti," je dejala.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je dejal, da ima "zniževanje ravni na odpravnike poslov tudi svoj signal". V tej vladi se po njegovi oceni dela vse tako, kot reče premier. "Tukaj so neke solo akcije vedno bile prisotne, ampak dokler je šlo za neke druge zadeve, morda nismo bili pozorni, danes smo pa v nevarnosti, da postanemu tudi mi tarča in se nepotrebno vpletamo v to vojno," je dejal.

Tonin je glede nevtralnosti dejal, da so se tudi nevtralne države priključile silovitim gospodarskim sankcijam zoper Rusijo, Švedska in Finska pa sta ob tem v Ukrajino začeli pošiljati tudi orožje. "Dokler je Rusija v siloviti premoči, bodo tolkli po ukrajinskih mestih in nedolžni ljudje bodo umirali. In tukaj se vsaka država vpraša, kaj lahko stori," je dejal.

Kakšna je vloga Nata?

"Nato skupaj z ameriško politiko nosi krivdo in ima krvave roke za uničenje Sirije, Libije, Iraka. Avstrija in Švica sta nevtralni državi in za obrambo porabita manj kot odstotek BDP-ja. Slovenija naj bi po diktatu Nata šla na dva odstotka BDP-ja, kar pomeni milijardo na leto. Na drugi strani nam manjka denar za infrastrukturo, bolnišnice, DSO-je … Članice Nata danes investirajo 20-krat več kot Rusija. Glede obrambe države ... Ukrajinska izkušnja nas uči, da formalna vojska ne pomaga veliko. Potrebujemo drugačen koncept obrambe, in če pogledamo domače izkušnje od partizanov in TO-ja, smo tuje vojske pregnali kot oboroženo ljudstvo, ne pa kot formalna vojska," je glede vlogo zveze Nato ocenil Luka Mesec (Levica).

Zveza Nato je dala mnogo večji občutek varnosti, kot ga imajo države v bližini Rusije, ki niso članice Nata. Prav je, da skrbimo za varnost preko te zveze, pa je menil Marjan Podobnik (Povežimo Slovenijo), ki je na vprašanje, ali bi bilo treba zapreti zračni prostor nad Ukrajino, odgovoril, da gre za zadevo, "ki bi jo bilo treba zelo razmisliti in vsekakor je vtis, da vodstvo Nata razmišlja, preden potegne potezo, ker se zaveda, da bi lahko prišlo do eskalacije in do 3. svetovne vojne. Rešitve niso preproste."

Matej Tonin, NSi Foto: MMC RTV SLO
Matej Tonin, NSi Foto: MMC RTV SLO

Tonin je pojasnil, da je Putin Nato prvič prevaral leta 2008, ko je bila odložena prošnja za sprejem Gruzije in Ukrajine v Nato. "Zdaj se ne bi ukvarjali z ukrajinsko vojno. Zato Nato zagotavlja največjo varnost in Sloveniji se zaradi članstva v Nato ne more zgoditi to, kar se je zgodilo Ukrajini. Za obrambo moramo namenjati manj denarja, kot če bi bili nevtralni. Avstrija in drugi namenjajo za obrambo milijarde."

"Varnost zveze Nato se je pokazala, ko je letalnik Tupoljev preletel tisoč kilometrov in padel na Hrvaškem. Noben prestreznik Nata ga ni opazil, kaj je šele sestrelil. Zelo luknjasta obramba. Zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino bi bilo napad na Rusijo. Nato tega ne bo naredil, saj niso nori," pa je pojasnil Zmago Jelinčič (SNS). Po njegovem gre za ameriške interese, ki želijo oddaljiti Rusijo od EU-ja. Njuno sodelovanje bi pomenilo močno protiutež ZDA.

Ljubo Jasnič (DeSUS) je ob tem pojasnil, da nobena vojna ni prinesla ne razvoja ne napredka. Vsaka pa je vzela svoje žrtve, ki se po nekaj letih pozabijo. Opozoril je na sporazum iz leta 1994, ki je Natu prepovedoval, da se širi do meja Rusije.

Zadolžena država

Romana Tomc je dejala, da je bila Slovenija najbolj zadolžena v času vlade Alenke Bratušek. Kot je dejala, je ta denar takrat šel predvsem v banke. "Danes je Slovenija zadolžena za pet odstotnih točk manj kot prejšnje leto. Dobili smo celo pohvale evropskega komisarja za dobro finančno vzdržnost," je dejala. Poudarila je, da je bilo zadolževanje opravljeno po nizkih oziroma negativnih obrestnih merah. "In vse, za kar smo se zadolžili, smo razdelili ljudem in podjetjem in s tem generirali gospodarsko rast," je dejala. V gospodarski rasti predstavnica SDS-a vidi tudi ključ za lažje odplačevanje dolgov.

Alenka Bratušek, SAB Foto: MMC RTV SLO
Alenka Bratušek, SAB Foto: MMC RTV SLO

Alenka Bratušek je na navedbe Tomčeve odgovorila, da Slovenija še nikoli ni bila zadolžena toliko, kot je zadolžena danes – 42 milijard evrov. Ob tem je po njenih besedah največjo obrestno mero v zgodovini Slovenije dosegel Janez Janša leta 2013, ko je ta znašala več kot 5 odstotkov. Tomčeva je odgovorila, da se javni dolg ne meri v absolutnih številkah, ampak v odstotku od BDP-ja, ki je po njenih besedah danes 74,6 odstotka. "Dolg bomo vrnili v evrih in ne v odstotkih BDP-ja," pa je opozorila Bratuškova in opozorila, da bomo "vse te zapitke, ki so jih naredili v dveh letih, drago plačali".

Po oceni Tanje Fajon je govoriti o takojšnjih prekinitvah dobave ruskega plina in nafte "nekoliko brezglavo". Poudarila je, da Slovenija nima jasnega energetskega načrta. Glede zadolževanja je dejala, da "se vlada rada hvali, kako ima nizko zadolževanje in visoko gospodarsko rast". Ob tem je poudarila, da je vsak Slovenec zadolžen za 20 tisoč evrov. "To je hvaljenje na račun zadolževanja, klientelama, tudi mogoče prijateljskega kapitalizma. Hkrati pa ne govorimo o tem, da je vedno večji pritisk na zdravstveno blagajno, na izobraževalno blagajno," je dejala. V zadnjih letih smo po njenih opozorilih zdrsnili na lestvicah demokracije in v treh letih "zdrsnili v hudo avtokracijo".

Tonin je dejal, da je zadolženost Slovenije pod povprečjem EU-ja in, da so rezultati Slovenije nadpovprečni. Glede ekonomsko-gospodarskih sankcij zoper Rusijo je dejal, da so namenjene temu, da se "ustavi Putinov vojaški stroj".

Samooskrba s hrano

"Prejšnja in zdajšnja vlada sta naredili malo, da bi ustrezen del sredstev namenili za samooskrbo s hrano. Veliko večino hrane v 300 milijonskem paketu, ki se nameni za prehranjevanje v vrtcih, šolah in drugih ustanovah, se uvozi iz tujine," je opozoril Podobnik. Na tisoče kmetov bi povečalo proizvodnjo, če bi lahko prodali pridelke.

Govoriti o samooskrbi, potem ko je bila prodana hrbtenica slovenske prehranske oskrbe, je zapleteno vprašanje. Slovenska hrana bo definitivno dražja kot tuja, bo pa bolj kakovostna in zdrava, je dejal Mesec in poudaril, da je treba poskrbeti, da najrevnejši ne bodo trpeli zaradi višjih cen hrane.

Zmago Jelinčič, SNS Foto: MMC RTV SLO
Zmago Jelinčič, SNS Foto: MMC RTV SLO

Zmago Jelinčič je dejal, da je treba kmetijsko politiko povezati z ekološkimi vprašanji. Apaška dolina po njegovih besedah umira, ker nevladniki ne pustijo hidroelektrarne na Muri. S tem bi se dvignila podtalnica in Apaška dolina bi zaživela. Tam je področje za sajenje marsičesa je dejal in dodala, da bi tudi država morala zagotoviti, da se ne uvaža poceni mesa iz Poljske.

Matej Tonin (NSi) je povedal, da je vlada že določila, da se lahko do 213.000 evrov hrane naroči pri lokalnih kmetih. Vlada pa je namenila 30 milijonov evrov za kmete, da odgovori na energetske podražitve. "Poleg tega smo izpogajali, da se v prihodnjih petih letih za prestrukturiranje kmetijstva, da bo bolj samooskrbno, nameni 300 milijonov evrov," je dodal.

Ljubo Jasnič (DeSUS) pa meni, da bi morali hrano uvažati le, ko je zmanjka, ne pa, da se jo izvaža. Ob tem je opozoril na številne državljane, ki živijo v revščini, čeprav so oddelali celotno delovno dobo.

Romana Tomc je dejala, da je "vlada v zadnjih dveh letih dokazala, da ljudi ni treba nič skrbeti, ker jim bo zagotovila dodatke, če bo treba." Napovedala je, da bo ta vlada v primeru ponovnega mandata blažila tudi inflacijske učinke. "Poglejte na položnico za elektriko in boste videli, kako ukrepa vlada, ko je treba pomagati ljudem," je dejala.

Po oceni Alenke Bratušek mora Slovenija postati energetsko, prehransko in finančno neodvisna. "S tako neodgovorno finančno politiko, ki ne pogleda, kaj njena odločitev danes pomeni za prihodnost, se ne pride daleč. Pride se do največjega dolga v zgodovini naše države in do velikih problemov," je dejala. Glede prehranske neodvisnosti je dejala, da jo Slovenija marsikje že dosega, a bi se morala vlada danes pogovarjati s kmeti, da posejejo to, kar bi v tem letu potrebovali. "Država mora spodbujati, da vsak, ki ima vsaj košček zemlje, poskrbi tudi za en del svoje prehrane z zelenjavo," je dejala.

Marjan Podobnik, Povežimo Slovenijo Foto: MMC RTV SLO
Marjan Podobnik, Povežimo Slovenijo Foto: MMC RTV SLO

Zmago Jelinčič je dejal, da je govora o parcialnih rešitvah, in opozoril, da je "dejansko stanje hudo". "Če zaprejo Rusi pipico, nimamo plina," je ponazoril. Po njegovih ocenah je pri samooskrbi s hrano treba dejansko ukrepati, ne pa samo govoriti o načrtih in konkretnih ukrepih. Ob tem bi morali po njegovem mnenju prisluhniti predvsem slovenskim kmetom.

Evropska unija je pred kratkim sprejela več stomilijonski paket pomoči kmetijstvu, je dejala Tanja Fajon in izrazila upanje, da bo slovenska vlada to znala izkoristiti. Po njeni oceni je pomemben predvsem nadzor cen v celotni prehrambni verigi, subvencioniranje surovin, ki kmetovalcem omogočajo pridelavo hrane, in omejitev izvoza kritičnih pridelkov.

Marjan Šarec meni, da je glavna težava za slovenskega kmeta odkupna cena. Spomnil je tudi na pomen subvencioniranja protitočnih sistemov, protisušnih sistemov in sistemov za oroševanje, da ne bo pridelka uničila narava.

Glede oskrbe s hrano je aktualna vlada po oceni Marjana Podobnika na mnogih področjih naredila mnogo dobrega, na področju kmetijstva pa ji je "čisto spodrsnilo". Dejal je, da je kmetovanje marsikje onemogočeno zaradi "pretirano ostrih pogojev naravovarstva".

Politično kadrovanje

Marjan Šarec, ki je vodil vlado do leta 2020, je dejal, da je njegova vlada v 18. mesecih zamenjala 242 ljudi v javni upravi. "Zdajšnja vlada pa 1400 in še nekaj, povprečno dva na dan," je dejal. NSi je po njegovih besedah govoril o umiku države iz gospodarstva, vendar so po prihodu v vlado začeli kadrovati "direktno strankarske kadre". Menjave se v tem mandatu dogajajo precej brutalno, je še dejal Šarec.

Romana Tomc je pojasnila, da uprave imenuje lastnik in bolj kot je država lastnik, več ima možnosti, da imenuje svoje kadre, svoje uprave, svoje ljudi. "V SDS-u se zato zavzemamo, ker imamo res velik kadrovski bazen, da nastavljamo kadre, ki so sposobni in kompetentni. Vsa imenovanja, ki se opravijo v državnem zboru, so politična, saj je DZ politično telo. Bistveno je, da so strokovni kadri. Rezultati so odlični. Pomembni so dobički in pravo poslovanje," je pojasnila.

Alenka Bratušek je povedala, da je problem, da so vsi v tej vladi prej govorili drugače, kot delajo zdaj. "Danes NSi brezsramno svojega podpredsednika imenuje na čelo uprave Darsa. Vsa ta kadrovanje se bodo dala popraviti. Nepovratno pa se dela škoda, ko se slovensko gospodarstvo razprodaja Madžarom. Tega na žalost naša nova levosredinska vlada ne bo mogla popraviti," je dejala.

NSi še vedno zagovarja umik države iz gospodarstva, iz tam, kjer ni potrebna prisotnost države, kjer ni potrebno strateško lastništvo. Glede energetike in infrastrukture NSi trdi, da morata ostati v državnih rokah. Dars je infrastrukturno podjetje, je odgovoril Tonin in pripomnil Bratuškovi, da je zadnja, ki lahko NSi-ju kaj očita. Bratuškova mu je odvrnila, da očitajo NSi-ju dvoličnost, saj eno govorijo, drugo pa delajo.

Marjan Podobnik je priznal, da je bilo njegovo kadrovanje na vrh Telekoma prvo politično kadrovanje in da je bila to velika napaka. Povedal je, da bi moral podpreti nekega strokovnjaka, sam pa pomagati kot svetovalec. Glede političnega kadrovanja pa je pojasnil, da tudi ameriška ali nemška vlada postavita ljudi, ki jim zaupajo, da bodo na ustrezen način izvajali program, za katerega so dobili podporo.

Luka Mesec je dejal, da je vlada govorila o umiku politike iz gospodarstva, kar smo videli, pa je umikanje politike v gospodarstvo. Po njegovem mnenju številke o kadrovskih menjavah pod aktualno vlado govorijo same po sebi. "Kadrovalo se je povsod in ne glede na kompetence," je dejal. Vladi očita delovanje po principu "če vas ne moremo prevzeti, vas bomo uničili" in kot zadnji primer poudaril "uničevaje javne RTV". "Če pustimo to vlado na oblasti, nam Putinova Rusija kaže svojo lastno prihodnost – tja bomo prišli, oligarhija zbrana okoli neke politične klike, kjer bodo na veliki nogi živeli kriminalci, kot je Rok Snežič, ki je bil na neki točki po mojih informacijah vpleten v kadrovanje NPU-ja," je dejal koordinator Levice.

Romana Tomc na očitke Luke Meseca ni želela odgovarjati. "Z Mesecem nisva na istem nivoju. Nisem odvetnik nikogar. Gospodar Rok Snežič vam bo odgovoril, če bo tako želel, na te vaše precej nevarne obtožbe," je dejala. Ob tem je dodala, da imajo v SD-ju s svojimi političnimi sopotniki "dolgoletno tradicijo kadrovanja" na najpomembnejših mestih, tudi na neodvisnih institucijah. Glede RTV Slovenija je dejala, da gre za "nacionalno televizijo, televizijo za vse, ki bi morala biti nepristranska in objektivna". "Gotovo vas je v tej hiši ogromno odličnih in dobrih novinarjev," je dejala voditeljici Eriki Žnidaršič in dodala, da "tisti, ki zganjajo politični aktivizem, ki v to hišo ne sodi, delajo veliko škodo". Glede kadrovanja je dejala, da druge vlade vedno trdijo, da so njihova kadrovanja strokovna, SDS-u pa očitajo politično kadrovanje.

Po oceni Tanje Fajon je koalicija, v kateri sta SDS in NSi, v zadnjih dveh letih naredila "sovražni prevzem države" in bila v tem zelo uspešna. Strinjala se je z oceno Luke Meseca, da pri poseganju v svobodne medije "gledamo vzorce, ki smo jih gledali na Madžarskem in ki smo jih desetletja spremljali v Rusiji – odvzem demokracije, rušenje vrednot, poseganje v neodvisne institucije". Opozorila je, da se ob gledanju vojne v Ukrajini obsojamo rusko delovanje, hkrati pa so "težnje avtokracije in zatiranja kritične misli največja nevarnost, ki nam jo je povzročila ta vlada za prihodnost Slovenije".

Zmago Jelinčič je predsednici SD-ja očital, da "govori na pamet". Dejal je, da je prejšnja vlada imela "celo kopico grozljivo slabih kadrov, ki so lagali, goljufali." Kot je opozoril "ni bila pomembna kvaliteta, ampak samo, da so bili člani stranke". Ob napovedih o ponovnih kadrovskih menjavah ob menjavi oblasti je dejal, da je to "Putinov koncept".

Ljubo Jasnič je dejal, da je vesel, da DeSUS "ne sodeluje v kadrovanjih". Dejal je, da je ob prevzemu predsedniške funkcije v stranki prekinil takšno delovanje. Stranko DeSUS je označil za "moralno vest slovenske družbe, naroda kot celote".

Zmago Jelinčič pa je opozoril, da je problematično tudi dodatno zaposlovanje, ki raste iz leta v leto. Javni prostor se zapolni s kadri, ki dejansko niso kvalitetni, ampak so politično nastavljeni, da imajo zagotovljeno plačo.

Luka Mesec je napovedal, da bo treba zagotoviti avtonomijo institucij, na čelu z mediji, policijo in NPU-jem. Postati mora standard, da ljudje s kriminalnimi kartotekami ne morejo biti na javnih funkcijah ali vpleteni v političnih odločitvah. Vzpostaviti bo treba standarde, da tisti, ki naredijo napake, zanje odgovarjajo in odstopijo, je dejal.

Na kadrovanje NSi-ja je imelo vpliv samo to, kako je posameznik sposoben. Ne zanima nas, kakšnega prepričanja je, kakšno izkaznico ima. Za vsa imenovanja, ki sem jih napravil sam, trdno stojim za njimi, je pojasnil Tonin.

SD ima "težak nahrbtnik", vendar si želim delati drugače, poslušati ljudi in jim vrniti dostojanstvo in zaupanje. O kadrovanju se ta trenutke ne pogovarjam, pa je poudarila Tanja Fajon.

Alenka Bratušek je še pojasnila, da je trenutna vlada najbolj neodgovorna vlada v zgodovini Slovenije in da uporablja avtokratske metode po vzoru Madžarske, uničuje medije, sodišča, krši človekove pravice. Temu bomo 24. aprila dobila vlado, ki bo Slovenijo vrnila na normalno pot.

Romana Tomc pa je opomnila, da se ljudje lahko spomnijo, kaj je vlada v zadnjih dveh letih naredila za njih. Nismo zastonj med najboljšimi po gospodarski rasti, nimamo zastonj polne zaposlenosti, nimamo zastonj standarda, kakršnega so imeli ljudje pred krizo.

Vabljeni k ogledu prvega soočenja predsednikov (in predstavnikov) parlamentarnih strank.

Volitve 2022