Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Teme soočenja so bila vprašanja o dostopnosti zdravstvenih storitev, o kakovosti dolgotrajne oskrbe, o višini plač in o razdeljevanju socialnih prejemkov. Bo vsak od nas imel osebnega zdravnika, v kolikšnem času bo prišel do specialista? Se sploh izplača delati, ali je bolje živeti od socialnih prejemkov? Govorili so tudi o obrazih revščine, pa tudi o tem, kako nujna je pokojninska reforma.

Alenka Bratušek, SAB. Foto: MMC RTV SLO
Alenka Bratušek, SAB. Foto: MMC RTV SLO

Alenka Bratušek (SAB) je prva dobila besedo in ob tem izrazila protest. "Kaj se dogaja na javni radioteleviziji? To je nedopustno. Tisti, ki so ugrabili RTV, si dovolijo samovoljno odločati o tem, kdo je in kdo ni parlamentarna stranka," je dejala. "Predsednik programskega sveta RTV Gregorčič si dovoli govoriti o tem, komu je mesto v državnem zboru in komu ne, to je absolutno nedopustno. Lahko pa rečem, da se z vsebino njegove izjave v celoti strinjam, res je SAB največja grožnja za vse, kar se danes dogaja," je nadaljevala in poudarila, da si vlada podreja medije, sodstvo in izvaja "orbanizacijo".

"Upam, da prehajamo na generacijo vodenja, ki se ne bo zgolj prepirala, in ne bo nikogar strah nobenega. Sem zelo za to, da dobimo prostor za predstavitev svojih stališč vsi, ne pa, da oviramo drug drugega. Volivci so tisti, ki se bodo odločili, kdo je ponudil boljši program," je besede Alenke Bratušek komentirala Aleksandra Pivec (Naša dežela).

Pomanjkanje zdravnikov, predvsem družinskih, čakalne dobe, organizacija dela, korupcija, zdravstveno zavarovanje. "Kaj od tega je najbolj problematično, česa bi se najprej lotili, ko bi prevzeli oblast," je vprašala voditeljica Andreja Gregorič.

"V prispevku ste zajeli vse teme, ki so zares pereče," se je k temi vrnila Alenka Bratušek (SAB). "Čakalne dobe so nedopustne, niso nedopustne od včeraj, je pa res, da je koronakriza pravzaprav razgalila vse probleme v zdravstvu," je dejala in dodala, da bo prav skrajševanje čakalnih vrst njihova prioriteta.

Miha Kordiš (Levica) je dejal, da lahko vse ključne težave slovenskega zdravstva diagnosticiramo tako, da si ogledamo, kako je zdravstveni sistem že 30 let tarča privatizacije. "Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ljudem neupravičeno zaračunava 35 evrov vsak mesec na položnici, ne glede na to, ali gre za revnega upokojenca ali bogatega menedžerja, potem pa komercialne zdravstvene zavarovalnice zaplenijo 50 milijonov," je pojasnil Kordiš in se zavzel za njegovo ukinitev. Poudaril je tudi problematiko zdravnikov 'dvoživk', ki delajo v javnem zdravstvu in svoje paciente pošiljajo v svojo popoldansko zasebno ordinacijo. "To je treba prepovedati," je dejal.

"Začeti je treba že na medicinski fakulteti, kjer se vpisna mesta omejujejo. Namesto da bi zrasli dobri zdravniki, ki po navadi niso odličnjaki v srednjih šolah, jemljejo samo tiste, ki so odličnjaki, ali pa imajo zveze, imajo starše že na raznih medicinskih položajih," je problematiko zdravstva načel Zmago Jelinčič (SNS). V primarnem zdravstvu je po njegovem mnenju narobe to, da župani določajo, kdo bo direktor zdravstvenega doma. Navedel je primer Kočevja, kjer je po njegovem mnenju "župan s svojimi kadri razsul zdravstveni dom".

Marija Pukl, DeSUS. Foto: MMC RTV SLO
Marija Pukl, DeSUS. Foto: MMC RTV SLO

Marija Pukl (DeSUS) je dejala: "Izpostavila bi organizacijo in nezaupanje v lastno delo, kajti bolnik gre v laboratorij, nato se ga pošlje na urgenco v Ljubljano, kjer delajo na novo vse laboratorijske preiskave, mislim, da je to nesprejemljivo." Velik potencial vidi v digitalizaciji, saj je velika težava informacijski sistem, ki nima poenotenih seznamov.

Aleksandra Pivec (Naša dežela): "Mislim, da so vse naštete težave posledica predolgega čakanja na zdravstveno reformo." V stranki predlagajo takojšen pristop k spremembi zdravstvene zakonodaje, reorganizacijo ZZZS-ja, ki bi ga organizirali podobno kot Vzajemno zavarovalnico. Pacienti naj imajo besedo pri odločanju in definiranju zdravstvene košarice, je dejala. Dostopnost za bolnika mora biti tako pri javnih zdravstvenih zavodih kot zasebnih enaka.

Starajoča se družba in pokojninska reforma

Bratušek (SAB) je spomnila, da Slovenija ni edina država na svetu s težavami starajoče se družbe. Položaj tudi ni rešljiv čez noč. Zagotovila je, da se s SAB-om v vladi pokojnine ne bodo nikoli znižale in da je 40 let delovne dobe dovolj, res pa je, da se mora ta dejansko in dokončno uveljaviti. Obenem je po njenem mnenju treba zagotoviti pogoje za družine, še posebej z več otroki, zato je pomembno reševanje prve stanovanjske problematike. Po njeni oceni je demografski sklad potreben, a ne takšen, kot si ga je zastavila vlada. Vanj je treba vključiti tudi dobičke od vode in lesa. Sredstva sklada pa naj gredo izključno za pokojnine.

Zmago Jelinčič, SNS. Foto: MMC RTV SLO
Zmago Jelinčič, SNS. Foto: MMC RTV SLO

Jelinčič (SNS) je mnenja, da je pokojninsko reformo treba "urediti", in to tako, da pogledamo, koliko denarja je na voljo in kaj si lahko privoščimo. Napovedal je, da se bo podaljšanje delovne dobe zgodilo, in to zato, ker bo Slovenija prikimala Evropi. Za pokojninski sistem je treba zaposliti več ljudi oziroma izobraziti poklice, ki so iskani, je dodal.

Pivec (Naša dežela) se je strinjala, da smo starajočo se družbo predolgo ignorirali in odlašali z ukrepi. Že zdavnaj bi bilo treba sprejeti zakon o demografskem skladu in o dolgotrajni oskrbi, pa tega nismo storili, leta 2005 je bil zgrajen zadnji dom za starejše občane. Pokojninsko reformo je treba sprejeti, a počasi in previdno, ker "te ranljive populacije" ne smemo prizadeti, je dejala. Opozorila je še, da demografski sklad ne bo dovolj za zakrpanje luknje, treba bo poskrbeti za več mladih z družinsko politiko.

Marija Pukl (DeSUS) je tudi opozorila, da demografski sklad ne bo imel dovolj denarja za vse, kar se od njega pričakuje. Treba je najti druge vire. Ni ji všeč, da se zadnjih 15 let vsak mandat pogovarjajo o reformi, medtem ko so se nekoč sprejemale na 30, 40 let. Dolgožive družbe ne bi smeli tako problematizirati, temveč daljše življenje, dostojno daljše življenje, spodbujati kot družba.

Kordiš (Levica) je najprej ocenil, da je zakon o dolgotrajni oskrbi mrtva črka na papirju. Zanj je mrtva črka tudi vsa ta "natalitetna panika" in zastraševanje o tem, da smo starajoča se družba in da je to težava za javne finance. Družbe so skozi napredek, še posebej skozi industrializacijo, spreminjale svojo starostno strukturo, to ni nič novega, je poudaril. Resnična težava je zanj neenakost in kapitalizem. Problematiko pokojninske blagajne bi rešil tako, da bi dvignil prispevno stopnjo za delodajalce, pa bi bilo po njegovi oceni pokojninskega denarja dovolj.

Obrazi revščine

"Ali socialni prejemki dosežejo prave ljudi, ljudi, ki jih zares potrebujejo," je goste vprašala voditeljica.

Miha Kordiš, Levica. Foto: MMC RTV SLO
Miha Kordiš, Levica. Foto: MMC RTV SLO

"Prenekateri posameznik, ki trpi revščino v tej državi, se za koriščenje socialnih transferjev ne odloči, še posebej to velja za starejše. Kar polovica starejših upravičencev do varstvenega dodatka je takšnih, da ga ne koristijo. Zakaj? Ker se naša država ne obnaša kot socialna država, pač pa kot mačeha," je odvrnil Kordiš (Levica) in dodal, da starejši dodatka ne uporabijo zato, da se jim država ne bi "usedla na nepremičnino, zaplombirala stanovanja, kmetije, zemljišča".

"Socialni transferji niso preveliki, tega nihče ne govori, minimalna plača je prenizka. Se pa socialni transferji delijo brezglavo, pridejo tujci in dobijo veliko več socialnih transferjev, kot jih dobijo slovenski državljani, veliko slovenskih državljanov je sram iti vprašat za kakšen dodaten denar," je povedal Jelinčič (SNS). Upravičenost do socialnih transferjev pri tujcih bi po njegovem mnenju morala biti vezana na znanje slovenskega jezika.

"Obžalujem, da po 30 letih samostojne Slovenije prihajamo do točke, ko imamo kup revnih ljudi, ki morajo preživeti mesec pod pragom revščine," je razmišljala Pivec (Naša dežela) in dodala, da je revščina zagotovo največja težava pri upokojencih.

Bratušek (SAB) je dejala, da "vsak dan poslušamo vlado, kako se v državi cedita med in mleko", realnost pa je čisto drugačna. "Gospodarstvo je pogoj za socialno državo in višje pokojnine. Proračun ni vreča brez dna, zato se zavzemamo, da bi država pomagala ustvarjati delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ker to pomeni višje plače in pokojnine," je dejala in dodala, da je aktualna vlada državo zadolžila, kot ni bila še nikoli.

"Tako denarna socialna pomoč kot višina plač v državi sta prenizki," je dodal Kordiš (Levica). "Edini način, da revščino rešimo, je politična odločitev, politična odločitev je tista, ki ljudi v državi pušča v revščini, bodisi tiste, ki delajo, bodisi tiste, ki so v pokoju, bodisi tiste, ki so brezposelni," je naštel.

Pukl (DeSUS) je dejala, da v stranki podpirajo dvig najnižje pokojnine, a je treba enako povišati tudi vse preostale pokojnine. Če se to ne bo zgodilo, je treba ta del najnižje pokojnine izplačevati iz socialnih transferjev, nikakor iz pokojninske blagajne, je dejala.

Aktualne so tudi prekarne (nezanesljive) oblike zaposlitve in vse več espejev. Kako stranke gledajo na to?

Kordiš (Levica) je ocenil, da so se espeji razpasli ne kot samostojno podjetništvo, ampak kot prisilna oblika rednega dela, kjer delodajalec varčuje in ima nadmoč nad zaposlenim. Prekarno delo je po Kordiševih besedah treba prepovedati, tistim samostojnim podjetnikom, ki nimajo formalnega delodajalca, pa je treba z državnim denarjem zagotoviti tudi možnost bolniške odsotnosti.

Jelinčič (SNS) je dejal, da so espeji "izum Evropske unije in uvoženi iz ZDA". Ta oblika omogoča državi, da se znebi določenega segmenta ljudi. Ljudje, ki upajo na uspeh skozi to obliko dela, propadejo in padejo še globlje, je zatrdil. Navrgel je še nekaj kritičnih misli na zavod za zaposlovanje, kjer zaposleni po njegovih besedah ne delajo, ampak hodijo v službo.

Aleksandra Pivec, Naša dežela. Foto: MMC RTV SLO
Aleksandra Pivec, Naša dežela. Foto: MMC RTV SLO

Pivec (Naša dežela) je mnenja, da je treba naš šolski sistem bolje prilagoditi potrebam na našem trgu dela, saj se iščejo razni tesarji, mehaniki, gostinci, kmetje, pa je vpis na te srednje šole majhen. Imamo pa veliko ekonomistov, pravnikov, ki po pridobitvi izobrazbe ostanejo brez dela in v življenjski stiski.

Pukl (DeSUS) je poudarila, da mora Slovenija, če je res socialna država, poskrbeti za vse kategorije ljudi, in napovedala, da bo stranka podpirala vse rešitve v tej smeri. DeSUS je tudi za čim višje plače, je izjavila.

Bratušek (SAB) ni proti espejem, saj številni mladi cenijo svobodo in želijo delati na ta način. Treba pa je izkoreniniti espejevsko delo pod prisilo. Kako? To se bo zgodilo, ko bo potreba na trgu večja, kot je število delovnih mest, in bodo ljudje postavljali svoje pogoje. Kot primer je dala Luko Koper, kjer so odpravili agencijske pogodbe. Zelo hitro se odprava prekarnosti lahko začne v javni upravi, tam se to lahko zgodi takoj, je zatrdila nekdanja predsednica vlade.

Enotni plačni sistem v javnem sektorju

"Je treba sistem postaviti na novo ali ga zgolj prenoviti," je vprašala voditeljica.

"Na novo bi ga postavil," je odgovoril Jelinčič (SNS). "V javnem sektorju imamo ogromno zaposlenih in še se zaposlujejo, v zadnjem času 10.000. V javni upravi je treba vedeti, tam jih približno 50 odstotkov dejansko dela, 50 odstotkov se jih pa 'šlepa'," je dejal. Po njegovem mnenju bi bilo treba sprejeti zakon o sindikatih, ker "vsak sindikat dela, kar mu paše".

Pukl (DeSUS) je nadaljevala, da je podobno kot drugod tudi v tem sistemu bilo narejenih že preveč korektur. "Če so korekture posamične in niso vklopljene v celotni sistem in premišljene, potem naredijo veliko škodo," je povedala in dodala, da naša družba premalo nagrajuje uspešnost pri opravljenem delu.

Pivec (Naša dežela) je opozorila, da v javnosti o javni upravi govorimo zelo pristransko oz. z neko mero zaničevanja. "Menim, da je učinkovita javna uprava eden od ključnih stebrov uspešne gospodarske države in zadovoljnih državljanov," je poudarila in dodala, da zagovarjajo reformo plačnega sistema, pri čemer naj okolje postane stimulativno.

"Ta vlada je enotni plačni sistem dodobra načela. Z rokohitrskimi in selektivnimi akcijami," je dejala Bratušek (SAB). "Zdravnikom so obljubili za 24 odstotkov višje plače, ob tem da že danes nekateri zdravniki zaslužijo 20, 25, 27.000 evrov, skratka anomalije so velike, ena od prvih nalog nove vlade bo socialni dialog in pogovor s socialnimi partnerji," je sklenila Bratušek in dodala, da ocenjuje, da ukinitev enotnega plačnega sistema ni dobra pot.

Volitve 2022