Tone Tiselj podrobno sledi dogajanju na letošnjem Giru. Foto: MMC RTV SLO/M. R.

S skupino sedmih prijateljev je odpeljal večino klancev, s katerimi so se ob koncu letošnje Dirke po Italiji spopadali najboljši kolesarji. "Naredili smo približno 200 kilometrov in dobrih 4.500 višinskih metrov. Najtežji je bil vzpon na prelaz Manghen, ki smo ga prevozili z druge strani kot kolesarji. Všeč mi je bil zaradi novega asfalta in malo ožjih cest. Ko je široko in se vidi daleč naprej, mi je dolgočasno. Klanec na Passo Rolle pa je dolg, a so nakloni taki, da lahko brez težav pelješ in držiš kontinuirano hitrost," nam je razložil, ko smo ga včeraj srečali pri avtobusu ekipe Jumbo Visma v mestecu Pedavena pod hribi, kjer se je končala sobotna predzadnja etapa.

"Mogoče nisem v takšni formi, kot sem bil lani, ko sem v tem času odpeljal Zoncolan, ampak sem zadovoljen. Letos sem pred Girom odpeljal le vzpon na Učko. Sicer pa s prijatelji nismo tu za to, da bi tekmovali. Gledamo tudi naravo. Presenetilo nas je, koliko podrtih dreves je v teh krajih zaradi jesenskega neurja," je dodal nekdanji selektor moške in ženske reprezentance ter trener rokometašic Krima.

Ljudje se sprašujejo, zakaj je njegov vzpon tako strm. Toda če pomislimo, da je bil že leta 2016 na svojem prvem Giru na kronometru izenačen z Dumoulinom, ni veliko za razlagati. Imel je daleč največ rezerve, to je zdaj izkoristil in normalno je, če Dumoulina "nažge" za več kot 20 sekund. Prej ni imel takšnega kolesa, kot ga ima danes, ni bil v vetrovniku toliko, kot je zdaj, ni toliko treniral, verjetno se tudi prehranjeval ni tako kot tisti najboljši. Na zadnjih sedmih enotedenskih dirkah je šestkrat zmagal, enkrat je bil tretji. Ne vem, kateri kolesar je to še naredil.

Tone Tiselj o Primož Rogliču

"Če poljubiš ograjo, to pusti neke posledice"
Prihod kolesarjev je spremljal pred zadnjim zavojem, ko se je začel odločilni klanec na Monte Aveno. Najbolj ga je seveda zanimalo, kako se bo odrezal Primož Roglič. "Že v ta zavoj je Primož prišel približno 10, 15 metrov za Nibalijem, Carapazom in Lando. Potem se je ponovila zgodba z Mortirola. Spredaj so se fantje dogovorili, da bodo poskušali narediti čim večjo razliko, Roglič pa je poskušal sam in vlekel, kolikor je lahko. Veličina je že to, da ga tekmeci zelo spoštujejo in se ga tudi malce bojijo. Vsa čast za vse, kar je naredil. Ob vsej smoli, ki jo je imela ekipa Jumbo Visma s poškodbo Gesinka in boleznijo De Plusa, ki sta bila predvidena, da ga bosta vlekla v hribe, se je končalo, kot se je. Če bi bila z njim že samo tadva, bi bila ekipa povsem drugačna. V športih, ki se dogajajo v dvorani, ne priznavam sreče. V takšnih okoliščinah pa moraš imeti tudi nekaj sreče. Lahko se obrne veter, pade veriga ali kaj podobnega. Vsakdo, ki se malo spozna na šport, ve, da če poljubiš ograjo, to ni preprosto in pusti neke posledice. Na začetku Primož tega ni povedal, potem je. Enako velja za prebavne motnje. Bil je v fenomenalni formi, a vse drugo mu ni šlo na roko. Tak je šport. Jaz in verjamem, da tudi drugi Slovenci, bomo še naprej z njim. Verjamem, da lahko letos zmaga še na kakšni dirki."

Raje kot Dirko po Franciji ima dirki po Španiji in Italiji
V petek si je boje kolesarjev ogledal 500 metrov pred ciljem. Navdušilo ga je, koliko Slovencev se je zbralo v Dolomitih. "To je nekaj neverjetnega. Koliko je napisov in zastav! Mislim, da smo Slovenci v zadnjih etapah bili tudi hudo navijaško bitko. Bili smo vsaj konkurenčni, če ne celo boljši kot vsi preostali."

Sam ni od vedno kolesarski navdušenec, a v zadnjih letih je kolesarstvo njegov konjiček. "Redno kolesarim in spremljam velike dirke. V določenem smislu je Tour še najbolj dolgočasen, ker ga vsako leto kontrolira Sky. Precej raje spremljam Giro in Vuelto, ker sta bolj nepredvidljiva in ker na teh dveh dirkah ni ekip, ki bi nadzorovale dirko. Tako kot vsa Slovenija tudi jaz diham z Rogličem. Že lani smo ga med Dirko po Franciji spremljali na vzponu na L'Alpe d'Huez, ko smo se tudi srečali z njim. Ko je s svojo ekipo pogumno najavil, da bo poskušal zmagati na Giru, smo ga začeli spremljati še toliko bolj. S kolegi smo se odločili, da pridemo na zadnje tri etape. Res sem navdušen ne samo nad tem, kaj dela na cesti, ampak tudi nad tem, kako komunicira z javnostjo. Tudi tuji mediji, gledalci, navijači in strokovna javnost so mu maksimalno naklonjeni. Letos res podrobno spremljam Giro, imam tudi kolega na Nizozemskem in berem angleške medije. Tako rekoč ne najdem človeka, ki ne bi bil navdušen nad tem, kako Primož nastopa, govori in dirka. Mislim, da je prinesel neko svežino v kolesarstvo, to je samo dobro," se je razgovoril.

"Držati se moramo Primoževih besed"
Danes bo v Veroni konec Gira s 17-kilometrskim kronometrom. Roglič, ki je dobil prvi dve vožnji na čas v Bologni in San Marinu, ima na četrtem mestu 23 sekund zaostanka za Mikelom Lando.

"Verjamem, da se bo maksimalno potrudil, v kronometru je gotovo močnejši kot Landa. Je pa res, da bo ta kronometer drugačen kot tisti na začetku, saj so zdaj vsi bolj utrujeni. Kar koli bo naredil, mislim, da je pokazal, da je iz pravega testa in bomo o njem še veliko slišali. Verjamem, da je pred njim še svetla prihodnost. Vsi se moramo zavedati, da je res težko zmagati na Giru. Jumbo Visma in Roglič sta se odločila, da poskusita to storiti, a enako so že večkrat poskušali tudi drugi. Vsi se moramo držati Primoževih besed, da se bo potrudil zase in za vse vas ter dal svojih 110 odstotkov, kot po navadi reče. Že v tem trenutku je po mojem mnenju eden največjih športnikov, kar jih je dala Slovenija."