Egan Bernal je oblekel rožnato majico, Ineos Grenadiers pa vodi med ekipami. A Kolumbijec je 15 sekund pred Remcom Evenepoelom po zaslugi 16 sekund odbitka, ki jih je nabral z bonifikacijami, za Britance pa je pomembno, da bodo v sredo na
Egan Bernal je oblekel rožnato majico, Ineos Grenadiers pa vodi med ekipami. A Kolumbijec je 15 sekund pred Remcom Evenepoelom po zaslugi 16 sekund odbitka, ki jih je nabral z bonifikacijami, za Britance pa je pomembno, da bodo v sredo na "belih cestah" vozili prvi v karavani. Foto: AP
Mohorič po grdem padcu: Imel sem veliko sreče

"Ne morem verjeti. Ne morem verjeti. Toliko stvari se mi je zgodilo, da sem prišel do sem. Doleč je še do konca, a zmaga in še rožnata majica vsaj za en dan je nekaj neverjetnega. Resnično je vredna vsega, kar sem prestal," je bil v cilju na vrhu smučišča Campo Felice v osrčju Abrucev na robu solza Egan Bernal. Prva zmaga sezone, prva po razkritih težavah v hrbtu, zaradi česar je moral lani septembra odstopiti kot branilec zmage na Tour de France.

Sotekmovalci ga prepričali v napad
"Nisem bil prepričan, da bom šel po etapo. A moji sotekmovalci so izredno zaupali vame. Nisem bil prepričan, a oni so mi rekli, da mi lahko uspe. Zmaga je bolj zanje, saj so res verjeli vame,"
je Bernal zasluge za zmagoviti napad in prvo etapno zmago na tritedenskih dirkah pripisal preostalim grenadirjem, ki so mu z narekovanjem tempa v zaključku pripravili teren.

Danes kratka 10. etapa, počitek šele v torek

Dolgi uvodni teden se sicer še ni končal, a ponedeljkova 10. etapa L'Aquila-Foligno je dolga le 139 km. Označena je le z dvema zvezdicama, nekaj vzponov ponuja priložnost ubežnikom, drugače pa se bodo šprinterji znova udarili med seboj. Pri tem v pelotonu ni več dvakratnega etapnega zmagovalca Caleba Ewana, ki je že odstopil zaradi velikega cilja - etapne zmage na vseh treh Grand Tourih sezone. Giro je Avstralec že obkljukal, zdaj ga čakata še Tour in Vuelta.

Kapetan Ineos Grenadiers in prvi papirnati favorit za osvojitev Gira 2021 je na makadamskem zaključnem klancu sprožil eksplozivni napad, kot se za nekdanjega gorskega kolesarja spodobi. Sotekmovalec Gianni Moscon je na razmočeni in blatni oskrbovalni cesti navil tempo, nato je v zadnjih 500 metrih kolumbijski kondor vzletel proti cilju. Za zmago – 18. v karieri – in bonifikacije za prevzem rožnate majice.

Evenepoela v predoru zadržal "grenadir"
Po etapi so pri britanski ekipi priznali, da niso načrtovali Bernalovega napada za etapno zmago, temveč so predvidevali, da bi se po etapo, če bi se priložnost ponudila, poslali enfant terribla Moscona. A kilometrski predor je prinesel zaplet: drugi veliki papirnati favorit Remco Evenepoel se je znašel na repu skupine vodij in kapetanov.

"V predoru bi se kolesar Ineosa zaletel v Bernala, zato je zavrl, tako sva zavrla oba in izgubila kar nekaj mest. To se dogaja v kolesarstvu. Zaradi tega sem imel slabo izhodišče za makadamski zaključek, kjer pa sem poskušal pridobiti čim več mest, kolikor je bilo mogoče. Na žalost sem ravno zgrešil bonifikacije," je 21-letni Belgijec pojasnil, zakaj je bil ob začetku makadama na repu 20-članskega pelotona, daleč od Bernala.

Bernal po makadamu do rožnate majice vodilnega
Remco Evenepoel v karieri še nikoli ni dirkal več kot 10 dni zapored, med člani pa več kot teden dni. A kljub 9-mesečni odstotnosti zaradi poškodbe je znova ovrgel dvome in je nesporni kapetan Deceuninck QuickStepa kot tudi prvi Bernalov izzivalec . Foto: AP
Remco Evenepoel v karieri še nikoli ni dirkal več kot 10 dni zapored, med člani pa več kot teden dni. A kljub 9-mesečni odstotnosti zaradi poškodbe je znova ovrgel dvome in je nesporni kapetan Deceuninck QuickStepa kot tudi prvi Bernalov izzivalec . Foto: AP

Majhna izguba v luči visokih gora, ki prihajajo
"Na koncu sem izgubil le 10 sekund in še 10 sekund za bonifikacije, torej 15 sekund zaostanka v skupnem seštevku. Skoraj nič, če vemo, da velike in visoke gore še prihajajo,"
je na koncu četrti Evenepoel povzel razplet etape in novi trenutni vrstni red, četudi je ekipa Deceuninck QuickStep želela prevzeti rožnato majico iz rok Madžara Attile Valterja.

Belgijski čudežni deček je na debiju na tritedenskih dirkah ohranil drugo mesto, a ga je zato prehitel Bernal, ki je predtem za njim zaostajal za pet sekund. (Ne)pomembna razlika?

Pomembna majhna prednost: vrstni red vozil na "Strade Bianche"
Bolj kot 15 sekund naskoka za britansko ekipo šteje druga majhna pridobljena prednost v primerjavi z belgijsko ekipo. Vrstni red avtomobilov v karavani, kar je ključnega pomena za sredni pravi makadamski spektakel, ko se bo po dnevu počitka v okviru 11. etape poustvarila klasika belih cest Toskane. V zadnjih 70 km so štirje makadamskih odseki v skupni dolžini 35 km, kjer ne manjka nevarnosti okvar, zaradi česar je bližina spremljevalnega vozila in rezervnega kolesa bistvena.

Drugi teden Gira: bele ceste, Zoncolan, skok v Brda in Dolomite

Po prvem dnevu počitka sta na sporedu dve etapi z zahtevnostjo štirih zvezdic: v sredo spektakularna 11. etapa Perugia-Montalcino (162 km) in v četrtek 12. etapa Siena-Bagno di Romagna (212 km).

Petek prinaša tranzicijsko 13. etapo Ravenna-Verona (198 km). Sobotna 14. etapa s štartom v Citadelli se po 205 km končna na razvpitem Monte Zoncolanu in spada med trojico najtežjih etap, označenih s petimi zvezdicami.

V nedeljo bo Giro zavil v Slovenijo v Brda in Novo Gorico, 15. etapa Gradež-Gorica (147 km) pa je kot naročena za ubežnike, saj bodo kapetani počivali. V ponedeljek namreč sledi kraljevska etapa Sacile-Cortina d'Ampezzo (212 km) z dolomitskimi legendarnimi prelazi Fedaia, Pordoi in Giau.

Potem pa v tretjem tednu sledi še peklenski zaključek v Alpah. Dolga je pot do Milana in zaključnega kronometra.

Po odličnem 3. mestu na marčni progi Strade Bianche in dodatnih ogledih proge v okolici slikovitega Montalcina je Bernal že predtem veljal za favorita etape, zlasti ob pomoči sotekmovalcev, kot so Moscon, Ganna, Castroviejo, Martinez, Narvaez, ki lahko največ škode povzročijo ravno na razgibanem terenu.

Kjer se prepirata dva ...
Z etapno zmago in rožnato majico je sicer Bernal psihološko prevzel pobudo, a če se vzame samo zadnjih nekaj sto metrov makadama, se vidi, da je Evenepoel občutno zmanjšal zaostanek, pri čemer je prehitel in za seboj povlekel osrednjo zasledovalno skupino.

In kdo lahko pokvari dvoboj in se veseli morebitnega dobička, kjer se prepirata dva? Vsekakor dvojica kolesarjev, ki je v nedeljo prečkala ciljno črto med Bernalom in Evenepoelom.

Veliki in edini italijanski up
Giulio Ciccone
(Trek Segafredo) je postal prvi italijanski adut, četudi se je kralj gora Gira izpred dveh let dolgo otepal priznanja, da vozi na skupno razvrstitev. V zaključku je pokril prvo Bernalovo pospeševanje. "Skušal sem mu slediti, a je bil res močan. Ko sem videl, da je prestavil na 53 zob, sem samo skušal ohraniti svoj tempo," je dejal 26-letni Italijan in priznal, da je opustil upe na etapno zmago, ko je Kolumbijec prestavil na sprednji veliki zobnik. "Mislim, da je najboljši tukaj, težko se bo boriti z njim v prihodnjih dneh," je bil odkrit Ciccone, ki je z zaostankom 36 sekund zdaj skupno četrti.

Rus bolj kot na makadamu domač v gorah
Aleksander Vlasov
(Astana Premier Tech) je prišel v cilj skupaj z Italijanom in je z 21 sekundami skupno tretji. "Odlična izkušnja zame v takšnem zaključku. Zelo težak vrh zaradi makadamskega odseka. Skušal sem napasti in mislim, da je bila to dobra poteza, a je bilo zame zahtevno obdržati stabilno kolo na takšni podlagi," je bil 24-letni Rus zadovoljen s svojim izkupičkom, saj ne skriva, da mu manjka izkušenj z makadamom in je pred štartom poudarjal, da mora etapo Strade Bianche preživeti s čim manj izgubami.

Giulio Ciccone (v belem modrem dresu Trek Segafreda za Bernalom) prvi teden ni skoparil z močmi in je na vseh razgibanih etapah poskušal z napadi. Pred dvema letoma je bil že kralj gora Gira, tako da se Dolomitov in Alp ne boji. Aleksander Vlasov (svetlo modri dres Astane v ozadju) je po vsej smoli zadnjega leta tokrat vedno zraven in blizu, njegov teren pa se začne z Zoncolanom. Foto: AP
Giulio Ciccone (v belem modrem dresu Trek Segafreda za Bernalom) prvi teden ni skoparil z močmi in je na vseh razgibanih etapah poskušal z napadi. Pred dvema letoma je bil že kralj gora Gira, tako da se Dolomitov in Alp ne boji. Aleksander Vlasov (svetlo modri dres Astane v ozadju) je po vsej smoli zadnjega leta tokrat vedno zraven in blizu, njegov teren pa se začne z Zoncolanom. Foto: AP
Razlike so še vedno in razumljivo majhne: prvo deveterico loči manj kot minuta, 2:30 zaostaja 20. Avstralec Nick Schultz. Na Zoncolanu bodo oči uprte v zmagovalca Angliruja Hugha Carthyja, ali se bo Simon Yates tam le prebudil, kaj lahko v gorah naredi razpoloženi Romain Bardet. Ne nazadnje nosilec rožnate majice zadnjih dneh Madžar Attila Valter, ki je zdrsnil na 5. mesto, računa na boj za končno deseterico. Foto: AP
Razlike so še vedno in razumljivo majhne: prvo deveterico loči manj kot minuta, 2:30 zaostaja 20. Avstralec Nick Schultz. Na Zoncolanu bodo oči uprte v zmagovalca Angliruja Hugha Carthyja, ali se bo Simon Yates tam le prebudil, kaj lahko v gorah naredi razpoloženi Romain Bardet. Ne nazadnje nosilec rožnate majice zadnjih dneh Madžar Attila Valter, ki je zdrsnil na 5. mesto, računa na boj za končno deseterico. Foto: AP

Bolečine v hrbtu še vedno čuti
Spektakularen uvod v zahteven drugi teden Gira, v katerega se Egan Bernal podaja s prvega štartnega mesta. Zdaj 24-letni Kolumbijec je v zanj sanjskem letu 2019 po vrsti osvojil Pariz–Nico, Dirko po Švici in nato še samo Dirko po Franciji. A na tistem Touru je v Pirenejih izgubljal sekunde proti Thibautu Pinotu, njegov na koncu zmagoviti napad v 19. etapi, ko je bil v vodstvu, pa sta prekinila neurje in zemeljski plaz. Neobičajno je prišel do končne rumene majice brez etapnega uspeha.

Lani je kondor iz Zipaquirá takoj po pandemski prekinitvi sicer osvojil manjšo Dirko po Okcitaniji, a nato je izgubljal dvoboje s Primožem Rogličem, v Grenoblu pa na dan vzpona na Col de la Loze ni prišel na štart, ker so bile bolečine prehude, skupno pa je zdrsnil že na 16. mesto.

Padca in odstopa Mikela Lande in Mateja Mohoriča iz slovensko obarvane ekipe Bahrain Victorious tudi vnovič izpostavljata dejstvo, kako hitro se podrejo vsi načrti ekip in kolesarjev. Foto: Zajem zaslona
Padca in odstopa Mikela Lande in Mateja Mohoriča iz slovensko obarvane ekipe Bahrain Victorious tudi vnovič izpostavljata dejstvo, kako hitro se podrejo vsi načrti ekip in kolesarjev. Foto: Zajem zaslona

Bernal dirka kot Roglič?
"Za zdaj je dobro, a moramo ostati previdni. Še vedno so bolečine v hrbtu, kolesarim s poškodbo. Vsako jutro moram biti previden, kako se ogrevam, kako se ohlajam po etapi, masaža ... Grem etapo za etapo,"
prizemljen in pazljiv ostaja Bernal. Ob osvajanju kolesarskega sveta pred dvema letoma je sicer veljal bolj za dizla – kolesarja, ki se postopoma ogreva, a zdaj nakazuje, da se je oprijel recepta, ki prinaša zmage Primožu Rogliču – boj za etapne zmage in bonifikacije. Ne nazadnje je z 2. mestom v 6. etapi in zmago v 9. etapi pridobil 16 sekund odbitka, medtem ko je Evenepoel z dvema četrtima mestoma ostal brez bonifikacij in s tem rožnate majice.

Ko smo pri Rogliču – tudi Bernal si je pred štartom Gira vzel dvomesečni tekmovalni odmor in se posvetil samo višinskim pripravam, kar ravnokar zaradi priprav na letošnjo Dirko po Franciji v Sierri Nevadi trenutno počne tudi zasavski orel.

Prvo željo za sezono 2021 si je Egan Bernal že izpolnil: znova je nasmejan in dirka na svojem prvem Giru, kjer si je želel nastopiti vse od prihoda v Evropo, kamor ga je v Italijo pripeljal Gianni Savio, vodja ekipe Androni Sidermec. Foto: AP
Prvo željo za sezono 2021 si je Egan Bernal že izpolnil: znova je nasmejan in dirka na svojem prvem Giru, kjer si je želel nastopiti vse od prihoda v Evropo, kamor ga je v Italijo pripeljal Gianni Savio, vodja ekipe Androni Sidermec. Foto: AP