Čez točno deset dni bo Slovenija ob svojem četrtem nastopu na svetovnem prvenstvu odigrala prvo tekmo letošnjega turnirja, ko se bo na Okinavi pomerila z Venezuelo. Na prizorišče tekmovanja bo potovala prihodnji teden, do tedaj pa bo trenirala v Tokiu, kjer jo v soboto čaka še zadnja pripravljalna tekma proti eni izmed treh gostiteljic SP-ja. "Ko smo delali načrt in videli razpored pripravljalnih tekem, ki ni bil odvisen le od nas, smo si rekli, da bomo, glede na to, da sta se pozneje pridružila Dončić in Tobey, imeli največ časa za treninge prav zdaj na Japonskem. Z Mikom smo tako rekoč naredili le en skupen trening. Zdaj bo časa precej več, kar je seveda dobrodošlo. Mislim, da je to najpomembnejši del priprav do zdaj," je povedal Sekulić.

Težava izgubljene žoge in obramba protinapadov

V zadnjih dneh je imela izbrana vrsta naporen ritem s potovanji v Atene in potem še v Malago, kjer je bila del prestižnega turnirja s Španijo in ZDA. "Da vidimo, kako dobri smo v primerjavi z najboljšimi," je pred potjo v Andaluzijo dejal selektor. Njegovi varovanci so nato v Malagi doživeli dva visoka poraza, ki sta razkrila pomanjkljivosti v slovenski igri, Sekulić pa je izluščil tudi nekaj pozitivnih stvari: "Ena glavnih stvari, ki smo se je lotevali zadnje dni, pa tudi že prej, je obramba. Število doseženih košev se sicer ne meri le s tem, kako dobra je obramba, saj je to lahko tudi posledica hitre igre. Če je ta hitrejša, je več posesti in tudi več košev potem. Mi želimo, da je naša igra hitra, da imamo več možnosti za doseganje košev, je pa potem tudi več možnosti, da da nasprotnik koš. Seveda daleč od tega, da je naša obramba brezhibna. Na zadnjih tekmah, pa tudi že prej proti Grčiji, smo veliko košev dobili iz protinapadov po izgubljenih žogah. To je ena izmed težav, ki potem tudi vpliva na število košev tekmeca."

"Na koncu moramo graditi na dobrih stvareh in se ne le ukvarjati s slabimi. Naša naloga je seveda, da napake odpravimo. Med dobre stvari zagotovo sodi, da igramo povezano in se držimo dogovorjenega tako v obrambi kot v napadu. Proti Američanom je bilo specifično, ko smo morali ustavljati njihov protinapad. Na določene trenutke nam je uspevalo, smo pa vseeno dobili 36 ali 38 točk iz njihove tranzicijske igre, kar je odločno preveč, ne glede na tekmeca. Vemo, kakšni so Američani in kakšne so njihove sposobnosti, ampak tega si preprosto ne smemo dovoliti. Druga težava je, da imamo preveč nihanj. Dobre segmente igre potem pokvarimo s temi slabimi, ker imamo pregloboke padce. Proti Španiji recimo smo v zaključku druge četrtine in potem v nadaljevanju skupno izgubili za -20. Delni izid je bil previsok. To so trenutki, še posebej če nimamo minute odmora, ko moramo najti način, kako zaustaviti nasprotnika oziroma se razigrati v napadu. Dobra stvar je nedvomno, da smo imeli trenutke, ko imamo povezano igro in imamo igralce, ki igrajo skupaj. To tudi mora biti naša največja moč, torej da držimo skupaj, tudi ko je slabo. Ko držimo skupaj, mi je zares užitek gledati fante na igrišču," je dodal.

Brez Murića in Čančarja je ekipa slabša

Zdaj se bodo na Japonskem lahko posvetili odpravljanju napak in piljenju forme, da bodo, ko bo to najbolj potrebno, pravi: "Glede na moje izkušnje s temi fanti bolj ko smo izolirani, bolje je. Verjamem, da nam bo to v pomoč oziroma se bomo lažje osredotočili na svoje delo." Igra Slovenije se seveda vrti okoli Luke Dončića, toda prevelika odvisnost le od enega posameznika kljub genialnosti kapetana lahko hitro postane težava. Marsikateri nosilec igre trenutno še ni v pravi formi, toda selektor verjame, da bodo ravno v tem času prišli v ustrezen ritem: "Mislim, da je dovolj časa, da se dvignemo. Če ne bi verjel v to, bi se morali odločiti za kakšno drugo potezo. Verjamem, da bomo vsi skupaj našli način, kako pomagati drug drugemu in izboljšati ekipo do te mere, da bodo vsi v neki svoji optimalni formi."

Ob koncu sezone se je najprej poškodoval Edo Murić, ki je bil drugi krilni center reprezentance, velik udarec pa je sledil med pripravami, ko je prav tako zaradi poškodbe odpadel še Vlatko Čančar, nosilec na tem položaju in hkrati ključen mož ekipe: "Vsi bi radi posegli po najvišjih mestih. S to željo in ciljem gremo na svetovno prvenstvo. To je naš motiv. Bolj ko bomo verjeli v te stvari, lažje bomo vse skupaj uresničili na terenu. Največ je odvisno od nas samih. Res je, da smo, pa ne podcenjujem nobenega igralca, ne Bineta Prepeliča ne Čebaška ne kogar koli drugega, brez Murića in Čančarja slabša ekipa. Dobra stvar je, da je Bine pokazal nekaj všečnih predstav, kar nam daje upanje, da gremo lahko na prvenstvo z mislijo, da se lahko kosamo z najboljšimi ekipami. Mislim pa, da je v ožjem krogu favoritov kar deset ekip."

Na Japonsko odpotovala dvanajsterica

Čeprav je sprva razmišljal, da bi v Azijo odpotoval z večjim številom igralcev, je zadnji rez in s tem dokončno selekcijo za prvenstvo opravil tik pred odhodom. Zadnja sta odpadla Aljaž Kunc in Jordan Morgan, pred katerim je prednost dobil Mike Tobey. Ker je do prvenstva še nekaj časa, ju je Sekulić prosil, naj bosta v stanju pripravljenosti, če se kar koli spremeni: "Vedno isto povem, a iskreno mislim. Preprosto še vedno verjamem, da je, sploh glede na to, da imamo poškodbe na položaju štiri, naša glavna moč v zunanji liniji, kjer potrebujemo več izkušenj. Več igralcev, ki so že nekako okusili raven takih tekem, ki bodo na SP-ju. To je, kar se tiče Kunca. Glede Morgana pa je bila res velika dilema. Nihče izmed njiju s Tobeyjem ni v optimalni formi, vendar smo se glede na vse okoliščine odločili za Mika. Na prvenstvo jih gre lahko le 12. Da bi ju peljali na Japonsko in potem pošiljali domov, pa se nam ne zdi pošteno in smo to raje prej sporočili."

Trije igralci so letnik 2001. Žiga Samar je že igral lani na evropskem prvenstvu, Bine Prepelič in Gregor Glas pa sta novinca na velikem tekmovanju. Medtem ko si je Prepelič izboril pomembno vlogo na položaju krilnega centra, pa sta Samar in Glas dober vtis pustila predvsem na zadnji tekmi proti ZDA, ko sta bila tako rekoč najboljša slovenska igralca te tekme, Gregor tudi prvi strelec: "Obema sem povedal, pa ne le njima, tudi drugim, da nekatere tekme boš igral več, druge manj. Odvisno je od nasprotnika, forme nosilcev, če mogoče želimo koga malce spočiti … Od njih pričakujem, da bodo vedno pripravljeni stopiti v ospredje. Vseh 12 igralcev na vsaki tekmi ne more igrati. Zdaj ko ni bilo Luke, pa tudi Klemna Prepeliča smo malce spočili, sta bila prav onadva, ki sta to storila in svojo nalogo v vlogi, ki sta jo imela, dobro izpolnila."