Alpska kombinacija bo, kot kaže, hitro postala zgodovina. Foto: EPA
Alpska kombinacija bo, kot kaže, hitro postala zgodovina. Foto: EPA

Uspeli smo s predlogom za prestop dosedanjega avstrijskega reprezentanta v nordijski kombinaciji Tomaža Drumla, pripadnika slovenske manjšine na Koroškem, ki se je odločil, da bo svojo kariero nadaljeval v Sloveniji.

Janez Kocijančič
Finale svetovnega pokala bo spet v Planici. Foto: Goran Rovan

Obstaja splošno spoznanje, da je treba pravzaprav v vseh smučarskih disciplinah nekaj storiti, da se je treba prilagoditi interesom gledalcev in medijev. Padanje interesa za smučanje, padanje števila gledalcev, je tudi posledica tega, da tekme zelo dolgo trajajo. Zlasti tekme, ki so v dveh tekih, ali v smučarskih skokih, ko pride do prekinitev zaradi vetra. Ideja je, da bi se naredila kompaktnejša tekmovanja, ki bi bila zanimiva za gledalce, ki ne bi trajala več kot dve uri ali pa celo manj.

Janez Kocijančič

Na koledarju tekem svetovnega pokala za naslednjo sezono je po štirih letih znova Bormio, z moškim smukom na spektakularni progi Stelvio. Začetek bo tradicionalno konec oktobra na ledeniku Sölden, Zlata lisica v Mariboru bo 6. in 7. januarja, Kranjska Gora pa bo Pokal Vitranc gostila po februarski prekinitvi zaradi olimpijskih iger v Južni Koreji. Sezona se bo sklenila v Aareju, kjer bo leta 2019 svetovno prvenstvo.

Na sporedu tekem svetovnega pokala smučarjev skakalcev in skakalk v prihodnji sezoni ostajata Ljubno in Planica, ki gosti tradicionalni finale sezone, in Rogla kot postaja deskarjev v alpskih disciplinah.

Druml iz avstrijske v slovensko reprezentanco
"Za naslednji dve sezoni, za kateri smo sprejemali okvirne tekmovalne koledarje, ima Slovenija uresničene svoje interese s slovenskimi prizorišči svetovnega pokala v železnem repertoarju. Uspeli smo s predlogom za prestop dosedanjega avstrijskega reprezentanta v nordijski kombinaciji Tomaža Drumla, pripadnika slovenske manjšine na Koroškem, ki se je odločil, da bo svojo kariero nadaljeval v Sloveniji, s čimer je predsedstvo soglašalo, čeprav vsi pogoji niso bili izpolnjeni. Mislim, da se bo naša reprezentanca v nordijski kombinaciji s tem prestopom okrepila za uglednega in izkušenega tekmovalca," je po seji predsedstva FIS-a dejal slovenski predstavnik Janez Kocijančič.

Gledanost pada, predstavljena nova vizija
Člani predsedstva so prisluhnili tudi svežnju reform z naslovom Nova vizija, s katerimi želijo prenoviti in posodobiti alpske discipline in tekmovalni sistem ter ga še bolj približati javnosti ter narediti zanimivejšega in privlačnejšega za pokrovitelje.

"Na žalost gledanost velikih smučarskih tekem v Evropi in v svetu upada, namesto da bi rasla, med drugim je to tudi posledica težav, ki jih imajo različni organizatorji zaradi podnebnih sprememb. Pogovarjali smo se o tem, kaj bi vse bilo treba storiti, da bi se gledanost spet povečala, od gledanosti je namreč odvisen tudi interes gospodarstva za sodelovanje z nacionalnimi smučarskimi zvezami, organizatorji smučarskih tekmovanj in z mednarodno smučarsko federacijo," je dodal Kocijančič.

Paralelne tekme namesto kombinacije
Med drugim se obeta odprava tekem v alpski kombinaciji, kar je posledica vse večje specializacije tekmovalcev na zgolj tehnične ali hitre discipline. Nastalo vrzel bodo skušali zapolniti s paralelnimi tekmami, tudi mestnimi. Alpska kombinacija naj bi bila v skladu s predlogi tako zadnjič na sporedu na SP-ju v Aareju leta 2019. O tem še ni bilo sprejete dokončne odločitve.

Debata se nanaša tudi na omejevanje nastopajočih tekmovalcev na tekmah svetovnega pokala, kar je posledica neposrednih televizijskih prenosov, ki se po navadi končajo s startno številko 30. Negotova je tudi usoda superveleslaloma v sedanji obliki zaradi velike podobnosti s smukom ali veleslalomom.

"To so v tem trenutku še razprave. Obstaja splošno spoznanje, da je treba pravzaprav v vseh smučarskih disciplinah nekaj storiti, da se je treba prilagoditi interesom gledalcev in medijev. Padanje interesa za smučanje, padanje števila gledalcev, je tudi posledica tega, da tekme zelo dolgo trajajo. Zlasti tekme, ki so v dveh tekih, ali v smučarskih skokih, ko pride do prekinitev zaradi vetra. Ideja je, da bi se naredila kompaktnejša tekmovanja, ki bi bila zanimiva za gledalce, ki ne bi trajala več kot dve uri ali pa celo manj. To je intenca, kar pa je seveda relativno težko uresničiti. Sta dve možnosti, ali da tekmovanje zelo hitro poteka v škodo kakovosti proge, priprave, varnosti, druga pa je, da bi bilo treba na številnih tekmovanjih zmanjšati udeležbo, kar pomeni, da bi bilo treba uvesti dodatne restrikcije glede možnosti nastopa. Torej kvalifikacije ali težje pogoje za nastop glede točk v svetovnem pokalu ali FIS-točk. To je vse v razpravi. Je sporno, saj zelo ustreza razvitim smučarskim državam in je zelo v nasprotju z interesi manjših, manj uveljavljenih smučarskih zvez, narodov, ki nimajo vrhunskih rezultatov, kar jih lahko povsem iztisne ali potisne na rob, česar si nihče ne želi. V smučanju naj bi tekmovali tudi tisti, ki ne zmagujejo," pestre razprave povzema Kocijančič.

Uspeli smo s predlogom za prestop dosedanjega avstrijskega reprezentanta v nordijski kombinaciji Tomaža Drumla, pripadnika slovenske manjšine na Koroškem, ki se je odločil, da bo svojo kariero nadaljeval v Sloveniji.

Janez Kocijančič

Obstaja splošno spoznanje, da je treba pravzaprav v vseh smučarskih disciplinah nekaj storiti, da se je treba prilagoditi interesom gledalcev in medijev. Padanje interesa za smučanje, padanje števila gledalcev, je tudi posledica tega, da tekme zelo dolgo trajajo. Zlasti tekme, ki so v dveh tekih, ali v smučarskih skokih, ko pride do prekinitev zaradi vetra. Ideja je, da bi se naredila kompaktnejša tekmovanja, ki bi bila zanimiva za gledalce, ki ne bi trajala več kot dve uri ali pa celo manj.

Janez Kocijančič