Marcel Hirscher je dobil 67 tekem v svetovnem pokalu. Foto: Reuters

Nekaj manjših je odpravil s stisnjenimi zobmi in po tako dolgem času glava enostavno ne zmore več. Telo 30-letnika bi še zdržalo, njegova konstitucija ob koncu kariere je bila takšna, kot bi ga zrisal kakšen visoko usposobljeni tehnični inženir, toda glave se ne da več prepričati o naporni rutini. Zahtevni treningi, večmesečne priprave, pričakovanja avstrijske javnosti, pritiski na tekmah. Po vsaj desetletju enak ritem načne še takšnega šampiona.

Očitno je bilo, da omahuje, kajti če bi bil že davno popolnoma odločen, da je vsega dovolj, bi to lahko sporočil že ob koncu sezone. Premišljeno je počakal, da se je utrujenost polegla in da se je lahko odločil z bistrimi mislimi. Utrujenost pa je bila ob koncu zadnje sezone velika. V mesecu pred svetovnim prvenstvom v Areju je prav na vsaki tekmi stal na zmagovalnem odru, od tega štirikrat zmagal. V zadnjem mesecu svetovnega pokala po prvenstvu v Areju, na katerem je kljub bolezni osvojil zlato in srebro, je le še trikrat stopil na zmagovalni oder, zmagal ni več, večina uvrstitev pa je bila od šestega mesta navzdol. Mučil se je, kot še nikoli prej ob koncu svetovnega pokala, in tu se je verjetno skrival povod za slovo.

Marcel Hirscher ni le eden v vrsti šampionov. Ni le tekmoval in zmagoval, na novo je definiral alpsko smučanje. Na svojo srečo se je rodil v najbolj smučarski državi, tako da so bile možnosti neomejene, samo da je svoji naciji in vodilnim v zvezi prinašal zmage. Omislil si je tako rekoč zasebni teren za treninge v Reiteralmu. Na prizorišča je pošiljal oglednike, da so mu lahko na treningu pripravili čim bolj podobno podlago, kot je sledila na tekmi. Na preizkušnje svetovnega pokala se je vozil s helikopterjem, zato da je kar najmanj časa porabil za prevoz in mu ga je ostalo več za treninge in počitek. Vse to se je na začetku zdelo kot ekstravagantno zapravljanje denarja člana reprezentance, ki ga ima na voljo največ, toda dandanes so njegovi pristopi postali standard. Ne samo v alpskem smučanju, v katerem je predvsem njegov osrednji tekmec Norvežan Henrik Kristoffersen prekopiral tako rekoč vse podrobnosti, danes se tudi v drugih športih uporabljajo omenjene Hirscherjeve metode.

S Hirscherjevim slovesom se na novo odpira svetovni pokal. Redki se še spomnijo, kdo je zadnji osvojil svetovni pokal pred Marcelom Hirscherjem. Daljnega leta 2011 je veliki globus pospravil Ivica Kostelić, potem pa se je začela nova doba alpskega smučanja. Resničnost je bila večja od sanj, je povedal ob sinočnjem uradnem slovesu. Nikoli si ni upal sanjati, da bo toliko dosegel. In kot pravi šampion je pravilno ocenil trenutek. Z drugimi ali tretjimi mesti se zmagovalec njegovega kova ne bi poslovil v takšnem slogu, kot se je včeraj.

Kariera je bila popolna, obžaluje pa eno samo stvar. Da v zmagah ni imel časa in ni mogel bolj uživati. Začarani krog – če bi jih proslavljal, jih ne bi bilo, ko pa jih je dosegal, jih ni mogel proslavljati.

Ja, na koncu ugotoviš, da zmaguješ, da se veselijo drugi.

Hirscher se bo zdaj posvetil družini