Zdaj je snega na progi dovolj, a nadaljuje se muhasto vreme, ki naj bi konec tedna privedlo do močnih otoplitev. Foto: Radio Maribor/Dejan Rat

Karavana svetovnega pokala alpskih smučark se bo pred odhodom na svetovno prvenstvo v Aareju na Švedskem ustavila v Sloveniji na tradicionalnih mednarodnih tekmah v veleslalomu in slalomu.

Lanska Zlata lisica je gostovala v Kranjski Gori, kar pa je bila še dodatna voda na mlin Mikaele Shiffrin. Foto: EPA

Zlata lisica bo po lanski selitvi na Gorenjsko letos znova v svojem pohorskem brlogu. Tradicionalno tekmovanje alpskih smučark bo že 55. po vrsti, letos še zlasti slovesno, saj bo v znamenju okroglega jubileja, 50. svetovnega pokala na Pohorju.

Lani v Kranjski Gori dvojno slavje Američanke
Shiffrinova je bila stara 19 let, ko je v Mariboru prvič zmagala na slalomski tekmi. Lani, ko se je tekmovanje zaradi slabih snežnih razmer preselilo v Kranjsko Goro, je dobila veleslalom in slalom. Seštevek kombinacije Zlate lisice je dobila v letih 2015, 2017 in 2018.

Tekmovalko, ki ima pri še ne dopolnjenih 24 letih 54 zmag v svetovnem pokalu, z veliko hitrostjo prehiteva dosežke smučarskih legend. Štirinajst zmag v eni sezoni je še nepreseženi dosežek Švicarke Vreni Schneider, ki ga je vpisala v sezoni 1988/89. Zdi se, da lahko Shiffrinova ta dosežek letos izboljša.

Že v Mariboru bi se mu lahko povsem približala in Schneiderjevo prehitela tudi na večni lestvici po številu zmag. Švicarka jih ima 55, Avstrijka Annemarie Moser Pröll 62, Američanka Lindsey Vonn pa 82. Shiffrinova je v tej zimi že popravila dosežek Avstrijke Marlies Schild, poročene Reich, po številu slalomskih zmag v svetovnem pokalu. Avstrijka je dobila 35 slalomov, Američanka je števec slalomskih zmag že premaknila na 37.

Prva mednarodna smučarska tekma v Mariboru je bila 29. februarja 1964, leta 1970 pa se je na Pohorju prvič tekmovalo za točke svetovnega pokala. Foto: Radio Maribor/Lidija Cokan

50 let in 66 tekem za svetovni pokal
Zgodba Zlate lisice se je začela 29. februarja 1964, ko se je odvilo tekmovanje FIS I A. Prvo tekmovanje, ki je na Zlati lisici štelo za točke svetovnega pokala za ženske, pa je bilo leta 1970, 17. in 18. januarja, ko je v veleslalomu na 7. Zlati lisici dosegla svojo prvo zmago Avstrijka Pröllova, pozneje poročena Moser, ena najboljših alpskih smučark vseh časov.
V prvem slalomu za svetovni pokal je slavila Američanka Barbara Cochran, ki je zmagala tudi v kombinaciji pohorskega pokala.

V tem času se je v Mariboru zvrstilo 66 tekem za svetovni pokal. Sedemkrat se je Zlata lisica preselila v Kranjsko Goro, po enkrat pa v avstrijski Bad Gastein in na Jahorino, dvakrat je bila odpovedana, osemnajstkrat so izpeljali le po eno tekmo.

Najuspešnejša tekmovalka na lisičkinih tekmah je še vedno Schneiderjeva z osmimi posamičnimi zmagami, šestimi slalomskimi in dvema veleslalomskima, ter sedmimi dobljenimi pohorskimi kombinacijami. Eno zmago manj ima Švedinja Anja Pärson, ki je na lisici dobila pet slalomov in dva veleslaloma. Nato sledi že Shiffrinova s štirimi zmagami na Zlati lisici.

Nekoč pravi lisičji kožuhi, zdaj zlate broške
Najuspešnejši Slovenki na domačih ženskih tekmah svetovnega pokala sta Mateja Svet in Tina Maze, vsaka s po tremi zmagami. Tako Svetova kot Mazejeva (2013) sta dobili tudi pohorsko kombinacijo, Svetova celo dvakrat (1988, 1990). Seštevek Zlate lisice je dobila tudi Urška Hrovat (1997).

Prve tri so dolga leta dobile okrog vratu prave lisičje kožuhe, Schneiderjeva šest, leta 1995 so kožuhe zamenjali z zlatimi broškami iz rumenega, belega in rdečega zlata, z dragimi kamni. Ime najboljše v kombinaciji je vgravirano tudi na velik kristalni prehodni pokal pohorskega pokala za Zlato lisico.

Maruša Ferk, Meta Horvat in članice za tehnične discipline te dni trenirajo na Pohorju Foto: Radio Maribor/Dejan Rat

Najnižji cilj svetovnega pokala
Pohorski smučarski spektakel je tesno povezan z Mariborom, saj je eno redkih prizorišč s tekmovalno progo, ki je del mesta. Tako ima tekmovanje najnižji cilj svetovnega pokala. Start veleslaloma je na nadmorski višini 734 metrov, cilj na 347 metrov.

Zaradi tega je vsako leto tekma z vremenom, za mraz in za sneg, Zlate lisice pa ne bi bilo brez pohorskih delavcev, ki so že velikokrat delali čudeže in kljubovali vremenu in odjugam.
Vremenska drama se odvija tudi letos. Najprej je bilo premalo snega. S snežnimi topovi so izkoriščali vsako uro nizkih temperatur za zasneževanje. Proizvedli so dobrih 40 tisoč kubičnih metrov snega.

Avstrijec Markus Mayr, direktor za tehnične discipline svetovnega pokala za ženske, je pretekli torek po pregledu tekmovalne proge, celo dan prej kot predvideno, prižgal zeleno luč. A obeti niso najbolj spodbudni. V času Zlate lisice sta za zdaj napovedana dež in odjuga.

Nižji slovenski cilji, nastop Štuhčeve
Domače tekmovalke tokrat ne kotirajo tako visoko, kot v letih, ko so razveseljevale vražje Slovenke in Tina Maze. Ana Drev, ki je osvojila zadnje slovenske stopničke na lisici, je po poškodbi kolena že predčasno končala sezono. Zato pa se je odločila, da bo na svojem terenu nastopila Ilka Štuhec, ki se bo preizkusila v petek na veleslalomu.

Lisica je po novem v februarskem terminu in se bo začela že v petek z veleslalomom in v soboto s slalomom. Tako bo tudi leta 2021. Prihodnje leto in leta 2022 pa bo lisica znova v tradicionalnem terminu v soboto in nedeljo.


Tina Maze je zadnja slovenska zmagovalka Zlate lisice, Mikaela Shiffrin pa je dobila zadnji dve pohorski kombinaciji. Foto: www.alesfevzer.com

Spored 55. Zlate lisice, Maribor

Četrtek, trg Leona Štuklja:
17.15 koncert skupine Šank rock
18.00 javno žrebanje startnih številk za veleslalom
18.45 nadaljevanje koncerta

Petek, Snežni stadion:
10.00 start 1. prve vožnje veleslaloma, med vožnjama koncert
13.00 start 2. vožnje veleslaloma

Trg Leona Štuklja:
17.15 koncert skupine Prismojeni profesorji bluesa
18.00 razglasitev izidov in javno žrebanje startnih št. za slalom
18.45 nadaljevanje koncerta

Sobota, Snežni stadion:
10.00 start 1. prve vožnje slaloma
13.00 start 2. vožnje slaloma
‒ razglasitev izidov slaloma in zmagovalke pokala za Zlato lisico, po tekmi