Petra Majdič je edina Slovenka, ki se je na novoletni turneji borila za končno zmago. Foto: BoBo

Kar 15 uvrstitev za točke svetovnega pokala je učinkovitost, ki jo naši niso dosegali niti v času, ko je bila zraven še naša najboljša tekačica doslej. Res je, da je potem Majdičeva običajno krojila vrh tudi ob koncu turneje, česar tudi letos ne bomo dočakali. Ampak saj veste, kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni.

Nikakor pa tokratni slovenski dosežki niso malo ali neopazno, saj se po dveh, treh letih iskanja v našem teku zares lahko znova pogovarjamo o tem, da se v danih razmerah tudi naši lahko merijo vsaj s srednjim svetovnim razredom teka na smučeh.

Najbolj se je izkazala Lampičeva, v polfinalu tekla še Čebaškova

V sredo bo novoletna tekaška turneja zakoračila v drugi del. Ženskam so tokrat pripravili nekaj več kot 60 kilometrov, moškim še nekaj več kot 20 kilometrov več. Dan bo prvič po daljšem času prinesel tek v klasičnem koraku, ki so ga tekači v tej sezoni nazadnje tekli natanko pred mesecem dni v Lillehammerju. Čeprav se tekači zavzemajo za to, da tek na smučeh ne bi povsem izgubil svoje prvinskosti, pa gre predvsem letošnji koledar popolnoma v to smer.

Na Touru bomo klasiko videli le še v soboto v dolini Fiemme, nato pa vse do konca zime v svetovnem pokalu le še petkrat. Povsem klasično obarvana postaja z dvema tekmama na enem prizorišču pa bo le še Otepää v Estoniji. Seveda bo vsaj polovica tekem v klasiki tudi na svetovnem prvenstvu v Seefeldu, kjer bo višek poolimpijske sezone.

V teh dneh je zares zanimivo spremljati tudi naše medije, saj jih ob Tour de Skiju kar lepo število skupnemu seštevku niti ne namenja kakšne posebne pozornosti. Si predstavljate tak odnos denimo ob novoletni skakalni turneji ali pa še bolj nazorno ob slovitem kolesarskem Touru. Omenili bi le etapne zmagovalce in lestvico svetovne serije, skupni seštevek pa bi prezrli.

Prva zmaga za Neprjajevo, tri Slovenke v točkah

Tekaški Tour je za naključnega spremljevalca turneje zares zapleten za spremljanje. Obilo je različnih pravil, dobesedno vsaka etapa pa ponuja različna pravila. Če bi kaj takega uvedli znova med kolesarje, bi tudi tam veliko gledalcev in spremljevalcev, najbrž pa tudi medijskih poročevalcev, zavijalo z očmi in bentilo na vsakem koraku. Kako enostavno je to pri skakalcih. Seštevaš točke na posamezni tekmi in seštevek ob koncu pokaže končni vrstni red. Podobno je tudi pri zbiranju točk v svetovnem pokalu.

Med tekači pa je povsem drugače. Denimo preizkušnja v klasiki s skupinskim startom. Startna lista je določena na podlagi opravljenega na prvih treh etapah. Na dveh točkah bodo na voljo nagradne sekunde in tudi na cilju. V prvih izvedbah Toura so te sekunde prejemali do 10. mesta. Ko se bo v četrtek in v nedeljo teklo po sistemu zasledovanja, pa bo prvi tisti, ki bo prvi v cilju, in ne tisti, ki bo imel najboljši čas med nastopajočimi. Seveda ni nujno, da je to v vsaki zasledovalni preizkušnji en in isti tekmovalec.

Nilssonovi in Klaebu šprinta v Toblachu, Slovenci obtičali v četrtfinalu

Pred leti so tako na zaključni turneji v Falunu povsem zmedli rezultate. Na končnega zmagovalca turneje in tedaj tudi svetovnega pokala pa smo čakali več kot pol ure. Nedvomno je bila to slaba reklama za smučarski tek, ki si jo na najvišji ravni tekmovanj ne bi smeli privoščiti. No vsaj pri tem so zdaj zelo pazljivi in v zadnji etapi, ki je vedno zasledovalna, na vseh treh serijah, delijo točke tudi po doseženem izidu. Te točke so za nameček polovične tako kot v vsaki posamezni etapi. Zmaga šteje kot zmaga za svetovni pokal, kar so tudi potrdili naknadno, skupni seštevek pa prinaša dvakrat podvojene točke najboljšim 15, na Tour de Skiju pa celo štirikratne, saj zmagovalca prejmeta po 400 točk. Zanimivo, tisti med 16. in 30. mestom pa so nagrajeni kot na običajnih tekmah med letom. Naj ob tem samo spomnim, zaradi takega načina tekmovanja oz. vrednotenja je Petra Majdič leta 2009 izgubila veliki kristalni globus.